30 LET

Hvaležen, da ni politike

Avtomehanik je presedlal med poštarje, njegovi dnevi se vrtijo okoli našega časopisa, živali in športa.
Fotografija: Danilo Cencelj s škotsko ovčarko Ruby FOTO: Drago Perko
Odpri galerijo
Danilo Cencelj s škotsko ovčarko Ruby FOTO: Drago Perko

Veliki Gaber je miren in prijeten kraj,« nam ob obisku na tem koncu Dolenjske zaupa 67-letni Danilo Cencelj. Pozdravi nas na travniku ob hiši, nasproti pa prihiti devetletna škotska ovčarka Ruby, na stopnicah leno z repom maha maček Jože, drugi član mačje družine Maki se med našim obiskom ne pokaže.
image_alt
Še pomnite leto 1991? Pošljite nam svoje spomine in fotografije


Danilo, naš zvesti naročnik že tri desetletja, je vesel obiska.
»Sedem let sem že upokojen, a se imam enkratno. Precej sem aktiven pri upokojencih, ukvarjam se s športom: balinanjem, petanko, strelstvom, pikadom, tudi šah sem igral,« začne mož, ki je pokoj dočakal na pošti.
»Kar 36 let sem bil poštar v Šentvidu pri Stični,« nam zaupa in pove, da se je izučil za avtomehanika, sprva je popravljal motorje, a dela ni bilo ravno veliko, pa je presedlal.
 

Prebere vse in reši križanko


»Delo je bilo kar naporno,« prizna in doda, da tudi prijetno.
»Tudi Slovenske novice sem raznašal,« ponosno pove in poudari, da je ravno na pošti slišal za naš časopis.

»Nosil sem ga naokoli, pa me je navdušil. Odločil sem se, da se naročim. Tako je še danes, ko časopis vsak dan pride v Veliki Gaber,« izvemo od Danila. Sprva so izvod dobivali po pošti, vmes so imeli pridnega in vestnega raznašalca, danes pa svoje naredi pošta.

»Ko pride časopis k hiši, smo ga veseli. Najprej ga preberem kar sam. Brez razlike, vse preberem pozorno. Ko pridem do križanke, jo rešim in potem nadaljujem branje. Žena je prva le, če me ni doma ali pa imam zunaj delo,« pojasni naš gostitelj. »Berem vse, razlik ne delam. Pomembno pa je, sem vam hvaležen za to, da nimate v časopisu politike,« še doda Danilo, ki ima še dve veliki ljubezni.
 

Imel je novozelandske kunce


V preteklosti je bil član Društva gojiteljev pasemskih malih živali. »Kar 20 let sem deloval, imel pa sem zajce, točneje novozelandske kunce, ki sem jih vozil na razstave. Pred leti sem v Celju v konkurenci 880 kuncev postal prvak,« pove in pravi, da ga ta ljubezen spremlja od mladih nog.

Kot otrok je pozorno spremljal soseda, ta mu je potem dal prvega kunca, nato pa je vzredil prvaka, na policah v hiši je še 30 drugih pokalov. Danes jih za tekmovanje ne redi več. Pa s strelstvom se ne ukvarja, je pa bil 40 let član Strelskega društva Šentvid pri Stični, tudi priznanje mojster strelec pri Danilu doma najde posebno mesto. 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije