30 LET
Doktor fizike, ki Novice prebira med kosilom
90-letni Bruno Ravnikar je svoje življenje posvetil glasbeni akustiki, njegova ljubezen pa je folklora.
Odpri galerijo
Leta 1967 je ustanovil Folklorno skupino Emona in bil njen dolgoletni umetniški vodja in koreograf. FOTO: IGOR MALI
Res je, že precej dolgo imam naročene Slovenske novice pa tudi Delo in še nekaj drugih časopisov. Toliko, da včasih ne morem niti vsega prebrati in samo preletim naslove,« nam razloži 90-letni Bruno Ravnikar iz Ljubljane.
Vdovec je, hči živi v Novem mestu. Zato mu čas krajšajo tudi Slovenske novice, ki jih bere kar med kosilom. »Ja, vem, da to ni prav, med jedjo se ne bi smelo brati,« se smeje 90-letni doktor fizike, ki je svoje življenje posvetil glasbeni akustiki. To področje je tudi predaval kot profesor na filozofski fakulteti in na akademiji za glasbo. Sicer je bil nekaj let zaposlen v Iskri, kot direktor in predavatelj pa tudi na Višji tehniški železniški šoli v Ljubljani.
Njegova velika ljubezen pa je folklora. Lansko leto je praznoval kar 70 let svoje folklorne dejavnosti. Najprej se je pridružil Folklorni skupini Tine Rožanc, potem je leta 1967 ustanovil Folklorno skupino Emona in bil njen dolgoletni umetniški vodja in koreograf. Pod njegovim vodstvom je postala ena najbolj priznanih folklornih skupin, ki je potovala po vsej takratni Jugoslaviji in Evropi ter s svojimi nastopi predstavljala lepote slovenskega ljudskega izročila. Kot so 22. julija lani zapisali ob njegovi 90-letnici na spletni strani občine Metlika, je Bruno Ravnikar med najaktivnejšimi in najpomembnejšimi osebnostmi folklore, ki so to zvrst umetniške ustvarjalnosti pri nas umestile na visoko in pomembno mesto v naši kulturi.
»Bruno Ravnikar je po eni strani tisti, ki je ljudska plesna izročila pretvarjal v oblike, ki so jih in jih še vedno izvajajo folklorne plesne skupine. Ustvaril je številne plesne koreografije in glasbene priredbe ter spremljave. Po drugi strani je opravil ogromno delo na področju ustanavljanja, organiziranja in vodenja odličnih folklornih skupin in različnih folklornih srečanj,« so zapisali o svojem častnem občanu.
Čeprav se je rodil še v Kraljevini Jugoslaviji, je še zdaj aktiven v folklori. Je soustanovitelj mednarodne folklorne organizacije CIOFF in še vedno napiše kakšno koreografijo ali glasbeni aranžma. »Tik pred izbruhom koronavirusa so me prosili, da bi napisal koreografijo za Gorenjski sejem, pa smo morali vse skupaj prestaviti. Ja, zdaj imamo pavzo zaradi epidemije in vsi komaj čakamo, da bomo lahko spet delali predstave po starem,« še pove naš zvesti bralec.
Vdovec je, hči živi v Novem mestu. Zato mu čas krajšajo tudi Slovenske novice, ki jih bere kar med kosilom. »Ja, vem, da to ni prav, med jedjo se ne bi smelo brati,« se smeje 90-letni doktor fizike, ki je svoje življenje posvetil glasbeni akustiki. To področje je tudi predaval kot profesor na filozofski fakulteti in na akademiji za glasbo. Sicer je bil nekaj let zaposlen v Iskri, kot direktor in predavatelj pa tudi na Višji tehniški železniški šoli v Ljubljani.
Njegova velika ljubezen pa je folklora. Lansko leto je praznoval kar 70 let svoje folklorne dejavnosti. Najprej se je pridružil Folklorni skupini Tine Rožanc, potem je leta 1967 ustanovil Folklorno skupino Emona in bil njen dolgoletni umetniški vodja in koreograf. Pod njegovim vodstvom je postala ena najbolj priznanih folklornih skupin, ki je potovala po vsej takratni Jugoslaviji in Evropi ter s svojimi nastopi predstavljala lepote slovenskega ljudskega izročila. Kot so 22. julija lani zapisali ob njegovi 90-letnici na spletni strani občine Metlika, je Bruno Ravnikar med najaktivnejšimi in najpomembnejšimi osebnostmi folklore, ki so to zvrst umetniške ustvarjalnosti pri nas umestile na visoko in pomembno mesto v naši kulturi.
»Bruno Ravnikar je po eni strani tisti, ki je ljudska plesna izročila pretvarjal v oblike, ki so jih in jih še vedno izvajajo folklorne plesne skupine. Ustvaril je številne plesne koreografije in glasbene priredbe ter spremljave. Po drugi strani je opravil ogromno delo na področju ustanavljanja, organiziranja in vodenja odličnih folklornih skupin in različnih folklornih srečanj,« so zapisali o svojem častnem občanu.
Čeprav se je rodil še v Kraljevini Jugoslaviji, je še zdaj aktiven v folklori. Je soustanovitelj mednarodne folklorne organizacije CIOFF in še vedno napiše kakšno koreografijo ali glasbeni aranžma. »Tik pred izbruhom koronavirusa so me prosili, da bi napisal koreografijo za Gorenjski sejem, pa smo morali vse skupaj prestaviti. Ja, zdaj imamo pavzo zaradi epidemije in vsi komaj čakamo, da bomo lahko spet delali predstave po starem,« še pove naš zvesti bralec.
