ZREČE – Dragan Gajić bo eno od pomembnih orožij slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu v Srbiji. Izkušeni krilni igralec je že sedem let član reprezentance, zato selektor Boris Denić polaga vanj velike upe, hkrati pa je eden tistih, ki pomaga mladim novincem pri hitri adaptaciji.
Moštvo je sestavljeno na novo, priprave skoraj končane. Kaj pa vzdušje?
»Mislim, da je vzdušje dobro in drugačno kot prejšnja leta, resnično pravo. Pred leti je bilo vedno tako, da so se zamere iz dvorane nosile še ven. Danes ni več tako. Po treningu gremo skupaj na pijačo, družimo se. Poleg tega ni nič narobe, če kdo od mlajših pove kaj izkušenemu soigralcu.«
Novinci so prestali tudi krst.
»Ni bilo hudo. Stopili so pred komisijo in nekaj zapeli v duetu. Najboljši je bil Primož Prošt.«
Zakaj je tako navdušil?
»O podrobnostih ne smem govoriti, a prepričal nas je s svojo mimiko obraza.«
Se spomnite svojega krsta ob prihodu v reprezentanco?
»Seveda se, dal sem za eno rundo vsem soigralcem.«
V rednem delu vas naprej čakajo Norvežani, Hrvati in Islandci.
»Moramo premagati Norveško, izbire nimamo. Če nam to uspe, bo lažje. Prepričan sem, da lahko potem takoj padejo še Hrvati.«
Proti sosedom je vedno lepo igrati (in zmagovati).
»Tekme s Hrvaško prinašajo poseben motiv. Z nekaterimi igralci se celo slišimo v teh dneh in se malce zbadamo.«
S kom konkretno?
»Z Mirkom Alilovićem.«
Kaj pravi druga stran?
»Malce se nas bojijo, saj vedo, česa smo sposobni. Zavedajo se, da bomo imeli bučno podporo s tribun, okoli 1300 Slovencev bo v Vršcu.«
Cilj je jasen – vsaj kvalifikacije za olimpijske igre.
»Tega si zelo želimo, a bo od razpleta odvisno, ali bo treba za te kvalifikacije seči po 8. ali celo 4. ali 5. mestu.«
Forma je že prava?
»Težko je reči, nikoli nisem povsem zadovoljen s tem, kako igram. Ko se bo to zgodilo, je boljše, da kar končam kariero.«
Zdravje je v redu?
»Imel sem nekaj težav, a na Danskem sem lahko igral brez težav. Popraviti moram realizacijo sedemmetrovk, saj jih v tej sezoni v Franciji ne izvajam. A če ocenim, sem pri 80 odstotkih pripravljenosti.«
Slovence ponavadi ustavi slabša psihološka priprava.
»Tekmece spoštujemo, bojimo se jih ne. Zavedati se moramo, da lahko premagamo vsakogar. Ne smemo se zadovoljiti s tem, da smo blizu nekomu. To nas ne zanima. Če lahko nekoga premagamo za 5 ali 10 golov, potem moramo to narediti in jih razbiti. A za vsak ta preskok v glavi je potreben čas. Mislim, da smo na pravi poti. Nisem pa pristaš, da bi imela celotna reprezentanca neke skupne seanse. Smo profesionalci, vsak se zaveda, da poskrbi sam zase.«
Kdaj ste naredili ta preklop v glavi?
»Ključno je bilo delo s priznanim strokovnjakom Noko Serdarušićem. Ko je deloval v Celju, me je poklical k sebi. Razložil mi je nekaj stvari. Prespal sem njegove besede, v glavi pa napravil velik miselni preskok. Dejansko od takrat mislim na svojo igro in svoje delo, s tekmecem se ne ubadam.«
Zdaj je vaš selektor Boris Denić.
»Brez njega me danes zagotovo ne bi bilo tu. Pred tremi leti sem ostal brez kluba. Poklical me je v Ljubljano, kjer sva mesec in pol trdo vadila. Tekal je z mano. Prišel sem v dobro formo, izboljšal met, zame se je ogrel RK Zagreb, od tod je nadaljevanje poznano. Hvaležen sem mu za vse, kar je naredil zame. Prvi sem, ki stojim za njegovim delom. Če bi se mu zgodilo kaj takšnega, kot se je Serdarušiću, ki so ga kar zamenjali, bi resno razmislil, ali bi sploh še igral za Slovenijo.«
Za konec še tole – do Vršca je pet ur vožnje iz Slovenije. Bodo tudi vaši bližnji navijali za vas kar v Srbiji?
»Ne. Moji domači bodo stiskali pesti za Slovenijo kar pred malimi zasloni v Sloveniji. Rad imam svoj mir in se ne pustim motiti.«