JESENICE – Pod Mežaklo in Karavankami se sprašujejo o stvareh in iščejo tistega, ki je skopal grob njihovemu ponosu oziroma mu ga še koplje. Po mizernih predstavah v ligi EBEL, odpustitvi pomočnikov trenerja Dejana Varla in Klemena Mohoriča in kadrovskih eskapadah s tujci, ki jim danes nihče več ne ve imena, je bil že na začetku sezone pisno, ne da bi si mu kdo od odgovornih iz uprave kluba sploh upal pogledati v oči, odpuščen tudi glavni trener Heikki Mälkiä.
Zbogom, Heikki!
Nekaj tednov pred finalom državnega prvenstva, predvsem pa po tistem, ko je Mälkiä zaradi potez uprave moral požirati debele cmoke, je dobil brco v rit še on. Zbogom, Heikki! Vendar se v tem hipu ne zastavlja vprašanje o trenerjevi usodi, z Jesenic so bili kot nesposobni, neustrezni, kot hokejski diletanti ali prevaranti odpuščeni že mnogi, ki so se nato čez sezono ali dve znašli v zvezdniških sestavah tujih klubov ali reprezentanc kot mojstri tehnike in taktike najhitrejše moštvene igre na svetu. Ljudi, ki so rasli s hokejem, zanj dihali in ga večkrat omenjali v molitvah in priprošnjah kot lastno sorodstvo, torej celoto populacijo Jeseničanov, teh, ki tam živijo, in drugih, rdečih po srcu, zanima komu na čast in s kakšnimi interesi se v sezoni 2011/2012 tako brutalno in poniževalno ugaša tradicija, ki je žarela v duši vsakega domorodca.
Ta hip v čorbo, ki je skuhana in smrdljivo postrežena na Ledarski 4, nihče več ne meša Ljubljančanov, ki naj bi bili v preteklosti krivi za vsako neumnost, ki so jo naredili plavžarji. Tokrat je javnosti jasno, da so si popolno sramoto naredili pri klubu sami, le to ne, zakaj je moral hokej na Jesenicah umreti. Da je bila odpoved Mälkii, ki ne more verjeti, da se tako ravna z ljudmi, kot se je z njim, njegovima pomočnikoma in igralcem, predzadnji žebelj v krsti, je jasno. Čakamo še zadnjega, ki bo šel v rakev, kjer kot nemočna mrhovina leži jeseniški hokej.
Bo šel v krsto pred začetkom finala državnega prvenstva ali po njem?
Stavimo, da bo bankrot kluba objavljen, še preden se bo udaril za naslov najboljšega v državi z Olimpijo. Pa ne zato, ker bi bili zmaji resnično toliko boljši, temveč zato, ker je lokalnim oligarhom hokej postal le še breme in se ga bodo znebili v nekaj dneh. Dokončno in brez pardona! Sicer pa so na Jesenicah zdaj popolnoma osredotočeni na evropsko košarkarsko prvenstvo. Torej hokeja na ledu res ne potrebujejo več? Hvala generacijam Valentarja, Felca, Hitijevih, Tišlarjevih, Smolejevih, Razingarjevih, Rodmanovih ter tisočerim in tisočerim brezimnim navijačem na tribunah skozi desetletja in pokojnemu Francu Koširju, legendarnemu trobentaču ansambla Avsenik, ki je po zmagah zaigral Prelepo Gorenjsko sredi ledene ploskve, danes pa se obrača v grobu zaradi stanja v klubu. Na pogreb jeseniškega hokeja ne vabi nihče, sedmino pa si navijači plačajte sami. Dejansko je tisti prvinski, s slavo in poštenostjo ovenčan, železarski hokej mrtev!
