SMUČARSKE RAZPRTIJE

Tina zavrnila Lovšetovo roko

Objavljeno 23. januar 2012 10.00 | Posodobljeno 23. januar 2012 10.00 | Piše: O. G.

Michaela Kirchgasser prva lisička, Tina tretja.

Michaela Kirchgasser je postala zlata lisica. (Foto:Tomi Lombar)

Dvodnevna prireditev na zahtevni strmini pod Vitrancem se je začela v nepotrebno razgretem ozračju, ki se je ustvarilo potem, ko je predsednik smučarske zveze Tomaž Lovše v petek izstrelil kopico obtožb na našo najboljšo smučarko. Na srečo se Tina Maze, ta čas najboljša slovenska športnica, ni dala vreči s tira in je s sobotnim petim mestom, daleč najboljšim veleslalomskim dosežkom v tej zimi, tudi misli svojih privržencev in drugih ljubiteljev smučanja preusmerila k nedeljskemu slalomu.

»Z boljšim smučanjem na prvi progi bi morda res bila še višje«

Ko je Tina Maze v soboto dopoldne pripeljala v cilj prvega veleslaloma in se je pred njenim imenom na semaforju izpisala številka štiri, so se navijači najbrž z bojaznijo spraševali, kam jo bo uvrstil dosežen čas in kakšne bodo njene možnosti v popoldanskem finalu trideseterice. Bolj črnogledi so se verjetno bali, da utegne pristati šele v drugi polovici druge deseterice in da bi se utegnil ponoviti scenarij z njenih prejšnjih veleslalomskih nastopov v tej sezoni.

Izkazalo pa se je, da je smučala pravzaprav bolje, kot se je sprva zdelo. Ko je nazadnje pristala na 9. mestu – s katerega se ji je pred finalom odpiral kar obetaven pogled na tekmice pred njo – so kajpak tudi publiki porasli apetiti. Na težki in ledeno utrjeni progi pod Vitrancem (»Na treningu nismo imeli priložnosti vaditi na takšni podlagi,« je omenil Andrea Massi.) je Tina v finalu že smučala bolj samozavestno kot na prvi progi, manjši zdrs v strmini pred ciljem pa jo je morda stal celo mesto na stopničkah zmagovalnega odra.

»Z boljšim smučanjem na prvi progi bi morda res bila še višje. Vesela sem, da sem vidno napredovala, prav tega sem si najbolj želela,« je Tina komentirala doseženo peto mesto. V finale se je izmed Slovenk prebila še Ana Drev in nastop končala na 26. mestu. Zmage se je veselila Francozinja Tessa Worley, na stopničke odra za zmagovalke pa sta se povzpeli še Italijanka Federica Brignone in Nemka Viktoria Rebensburg.

Malo zakrčena

Kdo bi vedel, a morda je izpad prve slalomske favoritinje Marlies Schield in branilke velikega kristalnega globusa Marie Höffl-Riesch že po nekaj presmučanih vratcah le bil dovolj močno opozorilo naši zvezdnici, da ne kaže odriniti na progo z brezrezervnim napadom. Z izpadom bi namreč veliko več izgubila, kot je lahko pridobila z malce bolj nadzorovanim nastopom. »Bila je malo zakrčena, a je vseeno bolje, da je nekaj desetink za vodilno Avstrijko Michaelo Kirchgasser, a še vedno v tekmi,« je njen prvi slalom komentiral Massi, šef ekipe a-Maze. »Na drugi progi pa bo s četrtega mesta treba dati vse od sebe!«

Izbirčna proga je zahtevala svoje žrtve in bila pretrd oreh za preostalih pet mladih slovenskih smučark. V finalu sta nato iz ozadja poskušali čim dražje prodati kožo izkušeni Avstrijki Katrin Zettel ter Nicole Hops, za katerima je nato že zaostala tudi ameriška superzvezdnica Lindsey Vonn. To je bilo obenem dobro znamenje za našo šampionko, ki pa je srednji strmi del proge presmučala precej previdno. To se je pokazalo šele potem, ko je bila prav na tem odseku precej hitrejša Finka Tania Poutiainen, ki je pogumno napredovala na drugo mesto pred prav tako previdno Slovakinjo Veroniko Zuzulovo.

Zato pa je vodilna Avstrijka še enkrat pokazala, iz kakšnega testa je. Premierno slalomsko zmago si je Michaela Kirchgasser prismučala povsem osredotočena na zahtevno nalogo, tako da niti za hip ni bil ogrožen njen največji slalomski uspeh v karieri. S tem je postala tudi najboljša smučarka 48. Zlate lisice pred Tanio Poutiainen in našo Tino, ki ima na drugem mestu v skupni razvrstitvi svetovnega prvenstva že 140 točk prednosti pred Schieldovo.

Zavrnila Lovšetovo roko

Že pred predlanskimi volitvami zdajšnjega vodstva Smučarske zveze Slovenije je bilo na dlani, da novi predsednik Tomaž Lovše že zaradi nikakršne športnovodstvene kilometrine ne bo prav osrečil naše osrednje smučarske organizacije. Če bi bilo klubskih smučarskih funkcionarjev kaj v hlačah, bi mu to že tedaj povedali v brk, a so ga oportunistično izvolili. Slovenski smučariji bi prihranili veliko gorja. V pičlih dveh letih namreč ni rešil niti enega ključnega problema, ki tare SZS. Nakopal pa ji je nove, največji med njimi pa je – on sam! Da je povsem brez takta in dobrega okusa, pa je tajkunski samopromotor in nastopač pokazal, ko se je tik pred 48. Zlato lisico z vsemi topovi spravil nad Tino Maze. Nobenega dvoma ni, da ne obvlada osnov strategije in taktike vodenja civilnošportne organizacije. Smučarski delavci zato ne bi smeli več oklevati, temveč bi morali nemudoma odločno povedati, kam spada: »Lovše, go to Monaco!« Po četrtem mestu na nedeljskem slalomu se sicer Mazetova ni hotela rokovati z Lovšetom: »Prvič sem zelo težko smučala doma, nisem bila sproščena. Čutila sem podporo navijačev, toda del mene ni bil povsem pri stvari in težko je bilo graditi mozaik in ohraniti boj za svetovni vrh, kjer odločajo malenkosti. Poleg bolezni so leteli še očitki na moj račun prek medijev. Nimam nobenega osebnega odnosa z vodstvom SZS, obstaja pa sodelovanje na profesionalni ravni. Držim se svojih obveznosti do sponzorjev. Včasih se sicer ne vidijo vsi logotipi na moji opremi, ker je to kdaj težko zagotoviti. Posnela sem tudi veliko reklam za zvezo, razen za avtomobilsko firmo SZS, ker pač imam svojega opremljevalca že pet let. Toda težko je sodelovati, če SZS ne izpolnjuje dogovorov. Nimam poravnanih obveznosti za nazaj in videti je, kot da lanska sezona v tem denarnem pogledu še ni končana.«

 

Deli s prijatelji