LJUBLJANA – Brez denarja je težko, ko pa ga nekaj je, se spet hitro pojavijo težave. Slovenska smučarija in prepir okoli Tine Maze je dokaz za to.
Gregorinova in Majdičeva brez težav
Da pa je mogoče najti skupni jezik z zvezo in ob tem še imeti osebne in lastne sponzorje, je pred časom pokazala Petra Majdič, skupni jezik z zvezo so našli tudi biatlonci. Teji Gregorin na športni poti pomaga podjetje Lokainženiring.
Vse zapisano in definirano
»V primeru biatlonske reprezentance ima vsak tekmovalec na voljo določeno površino (na oblačilih in na puški), ki jo lahko nameni svojim osebnim sponzorjem, vendar mora to prej uskladiti z vodstvom panoge, predvsem zaradi tega, da ne pride do navzkrižja interesov sponzorjev,« pojasnjuje Tomaž Šušteršič, tiskovni predstavnik biatlonske reprezentance, ki pravi, da so tudi biatlonci zelo pozorni, ko se sklepajo take pogodbe. »V vsakem primeru se gleda, da ne pride do kolizije interesov med osebnimi sponzorji in sponzorji reprezentance oziroma zveze.«
Stalna praksa
Brez takšnih finančnih vložkov bi biatlonkam in biatloncem trda predla. »Osebni sponzorji so praksa že več let (desetletij); obseg sponzorstev pa se regulira s pravilniki in pogodbami med zvezo/panogo in posameznimi tekmovalci. V primeru biatlonske reprezentance imajo skorajda vsi najboljši tekmovalci sklenjene tudi individualne sponzorske pogodbe.«
Delajo v tišini
Smučarska zveza in tim Tine Maze sta se zavila v molk, saj se očitno zavedata, da sta naredila drug drugemu medvedjo uslugo. Biatlonci so pokazali, kako se to dela. Drži pa kot pribito – v igri so manjši finančni zneski.
S puško v javnosti
Eden izmed športnih tržnikov pa je ob tem bolj v šali kot zares dodal, da naj Tina na uradnih predstavitvah nosi s sabo kar puško za biatlon, polepljeno z imeni takšnih in drugačnih sponzorjev. Bi ji Smučarska zveza Slovenije lahko to prepovedala?
