JESENICE - Dejansko so razmere na hokejskih Jesenicah take, da bomo lahko v prihodnosti pisali le še o nekdaj hokejskem mestu. Klub je drugo leto zapored zunaj končnice lige Ebel, gledalcev je za prgišče, celo na gostovanjih jih hodi gledat kilavo število kibicev. Klub nima vodje moštva, nima karizme trenerja in še manj zvezdnika, ki bi gradil njegovo podobo. Piščeta v rdečih dresih, ki jih sem in tja premetavajo silaki iz nasprotnih moštev, pač niso to, česar so vajene hokejske Jesenice. Dolgov do nekdanjih igralcev je toliko, da se še najbolj povprečen hokejist iz tujine, ko ga agenti hočejo poslati na Gorenjsko, izogne podpisu pogodbe v velikem loku. Jeseniški hokej je v tem času na najnižji točki v zadnjega četrt stoletja.
Navijači niso edini pomembni
Razkrita mizerija se je pokazala ob začetku akcije navijačev za zbiranje sredstev igralcem. Eni so dajali po nekaj evrov, med njimi pa so se našli tudi taki, ki so stisnili petstotaka, kot je recimo podjetje Prorang iz Most, lokalni gledališčniki so uprizorili dobrodelno predstavo in v sklad dali 1150 evrov, igralci kerlinga so metali kamne in pometali celo noč in zbrali čez 800 evrov, in da bi bil hec še večji, so 365 evrov prispevali celo navijači Olimpije. Ko se je tik pred novoletnim rajanjem želelo izročiti zbrani denar igralcem po tekmi z Olimpijo, se to ni smelo povedati po zvočnikih. Uprava kluba je bila proti tej akciji in predsednik Slavko Kanalec je dejal, da jeseniškega hokeja ni mogoče rešiti z eno akcijo, zdelo se mu je celo, da ta ni iskrena: »Vedno poudarjam, da so navijači pomemben člen, niso pa edini.« Da gre upravi delovanje navijačev precej v nos, so pokazale poznejše poteze, ko so ti imeli težave pri vnosu bobnov na tribuno, lotila pa se je tudi preiskave poslovanja v trgovini, ki jo vodi eden od najzvestejših navijačev. Kdo želi pokazati mišice in predvsem zakaj, ni jasno nikomur.
Hokej problem občine
Slavko Kanalec v pogovoru za uradno spletno stran kluba med vrsticami pokaže, kam ruski medved oziroma lastniki firme Acroni, v kateri je direktor isti Kanalec, tudi predsednik HK Acroni Jesenice, molijo taco. Iz njegovih ust je slišati: »Vedno bolj sem prepričan, da bi moral biti hokej problem občine in ne projekt Acronija. Mi znamo izdelovati in prodajati jeklo, nismo pa hokejska firma. Hokej nam je le dodatna skrb. Vprašanje je, kako bomo ta projekt peljali vnaprej.« Hopla. V tem grmu tiči zajec! In res: kdo lahko zahteva oziroma izsiljuje podjetje Acroni ali direktorja Kanalca, da mečejo milijone evrov v hokej, ki za marketinško promocijo firme v lasti tujih lastnikov zaradi neke lokalne lige Ebel ne stori nič več kot kakšen spodoben avtoprevoznik, ki s svojimi tovornjaki vozi po vsej Evropi in ima na ponjavah natisnjen logo in podatke podjetja Acroni? Firma posluje dobro, recesija je ni tolikanj udarila kot številne druge.
Rezervnega načrta ni
Naj bi Kanalec kot direktor prosjačil Jevgenija B. Zubickija, lastnika družbe SIJ, kamor spada Acroni, naj da denar za neki hokejski klub? Namesto da bi dali visoke plače in nagrade svojim delavcem, ki požrtvovalno dan in noč stojijo ob jeklarski peči in potijo pot na valjavskih linijah, ter strokovnjakom, ki obvladajo metalurgijo kot le malokdo. Rusi Kanalcu, pa če je predsednik kluba ali ne, prej ali slej ne bodo več dovolili vlagati sponzorskih sredstev v hokej. In kar je pri vsem tem še najhujše: rezervnega načrta nima nihče. Celoten čas obstoja je bila Železarna Jesenice, predhodnica Acronija, molzna krava za jeseniški hokej in janezki iz Podmežakle so se tega navadili. Žal v tem trenutku ne uvidijo, da imajo v hokeju popolnoma zavožen projekt, ki ga, pa če imajo radi Slavka Kanalca ali ne, pokonci drži le še on. Resda o hokeju kot športu nima preveč pojma, a so drugi, ki se radi pokažejo v ložah VIP in v klubskih jaknah, dejansko nepomembni statisti.
