Šport sprošča, narava osvobaja. Z desko pa je svet lepši. Tudi sredi zime. Ne verjamete? Ste se že kdaj pognali v dolino na dili, ob tem pa ves čas nekomu dihali za ovratnik ali pa on vam ter se borili za vsak zavoj ali ped snežne podlage? Če še ni tako, zimsko-snežni gurmani priporočajo snowboard cross. Adrenalina ne manjka, v dolino pa se po navadi ženeta dva ali štirje, ki se borijo drug proti drugemu ter z uro. Proga je označena z rdečimi in modrimi malimi vraticami.
Panoga je mlada, veljavo je dobila šele leta 2006, ko je bila prvič na sporedu olimpijskih iger v Torinu. Za domovinsko pravico se je borila skoraj deset let. Sicer pa je to ena od sedmih različic snowboardanja, saj poznamo še paralelni veleslalom in slalom, veleslalom, halfpipe, Big air in Slopestyle; tri so v programu olimpijskih iger.
Adrenalina ne manjka
Slovenci imamo dva, ki ciljata visoko. Rok Roglič in mlajši Matija Mihič, slednji velja za enega najbolj nadarjenih mladih slovenskih deskarjev na snegu, je tudi kandidat za nastop na OI v Sočiju. Deska v evropskem in svetovnem pokalu. »Moj cilj je jasen, letos želim osvojiti naslov mladinskega svetovnega prvaka in skočiti še stopničko više, saj sem v preteklem letu postal svetovni podprvak.«
Koliko profesionalca stane oprema?
V osnovi to ni poceni šport. Najdražji del so deske, 1200 evrov za kos, v enem letu pa vrhunski športnik izrabi dve. Poleg dobre dile potrebujemo smučarske čevlje, avtomat, hlače, jakno, čelado očala in rokavice. Brez zaščite tudi pri tem športu ne gre, zavarovalnice niso več tako radodarne pri izplačilu premij, če se vrnete s proge ali z dirke z nogo ali roko v vrečki. »Brez ščitnika za hrbet nikar na progo,« opozarjajo profesionalci.
Pravijo, da se človek prej nauči deskati kot smučati oz. kdor že smuča, se bo hitro navadil tudi na desko. Brez lovljenja ravnotežja ne gre. Bistvena razlika v primerjavi s smučanjem pa je položaj na deski. Poškodbe so pogoste, še posebno v tej disciplini, najbolj trpijo kolena, pri padcih velikokrat roke.
