Misija je skoraj opravljena, naloga je izpolnjena. Slovenska in avstrijska hokejska reprezentanca bosta drevi v Stožicah le še dali piko na i uvrstitvi v elitno skupino. Prebiti se med smetano na domačih tleh je za izbrance Matjaža Kopitarja vsekakor še slajše, po zmagi nad Ukrajino pa je slovenski selektor reprezentantom včeraj v dopoldanskih urah dal čas, da so se spočili, se dobili z družinami in se nekoliko sprostili pred obračunom s severnimi sosedi.
»Po zmagi Avstrije nad Madžarsko in že zagotovljenem napredovanju sem vpel vse sile, da fante pripravim na tekmo z Ukrajino, ki me je pred začetkom prvenstva res skrbela. Morda sem bil malce prenežen, na fante pa ne morem tako pritisniti, ker so na tem turnirju res pokazali srčnost. Na tekmo z Avstrijo ne gledam kot na neko vračilo za lanski poraz v elitni skupini ali za prestiž, gre za zadnjo tekmo na svetovnem prvenstvu, prisotne so utrujenost in rahle poškodbe, vse se je nabralo. Če to vzamemo kot del procesa za igranje v elitni skupini, kjer bo sedem tekem, moramo odigrati stoodstotno in dati od sebe maksimum,« je bil po novem uspehu slovenskega reprezentančnega hokeja zadovoljen selektor Kopitar, ki načrtuje tudi obisk in ogled tekem na letošnjem svetovnem prvenstvu elitne divizije v Skandinaviji.
V ZDA, nato na sever
Če se bodo Kralji iz Los Angelesa z njegovim sinom Anžetom v končnici NHL prebili daleč, bo nekaj časa preživel v ZDA, nato pa se bo na severu Evrope pridružil pomočniku Niku Zupančiču in menedžerju Hokejske zveze Slovenije Dejanu Kontrecu. Za naprej in morebitni nastop na olimpijskih igrah v Sočiju 2014 pa pravi, da bi bilo smešno, da bi si postavljali nizke cilje. »Vsi, ki spremljamo hokej, pa vemo, da bo to zelo težko,« pravi. »Že večkrat smo dejali, da se ne bomo obremenjevali z nikomer, čeprav smo že pred tekmo z Ukrajino izvedeli, da smo spet v elitni skupini. Selektor nam je dejal, da lahko pišemo zgodovino, da smo lahko prvi, ki v zgodovini slovenskega reprezentančnega hokeja premagamo Ukrajino. Uspelo nam je. Pred tako publiko, kot je v Stožicah, pa se ne nastopa vsak dan, zato prav zares ni težko igrati,« je ocenil napadalec Rok Tičar.
Ideja o SP elitne skupine
Kapetan Tomaž Razingar ga je nadgradil s splošnim zadovoljstvom po uspešno opravljenem delu: »Občutki so lepi. Zato smo garali trdo in dolgo. Pred prvenstvom se nismo skrivali, nastopili smo kot favoriti, vedeli smo, da bo edini uspeh vrnitev v elitno skupino. Pa tudi Hokejska zveza Slovenije je s prvenstvom v Stožicah zadela v polno.« V novem ljubljanskem športnem hramu pa je bilo ob velikem uspehu tudi slišati, da je živa ideja, da bi Slovenija in Hrvaška leta 2016 skupaj organizirali svetovno prvenstvo elitne skupine. Tekme bi igrali v ljubljanskih Stožicah in v zagrebški Areni. Hrvati so za to idejo zelo zagreti, saj tudi računajo, da bi do omenjenega leta pravico igranja za njihovo izbrano vrsto pridobilo vedno več severnoameriških hokejistov hrvaškega rodu.
Avstrijci zviška gledajo na nas
Izkušeni reprezentant Marcel Rodman se je po vrnitvi v elitno skupino obrnil na stožiško hokejsko avanturo in pogled usmeril tudi na svetovno prvenstvo hokejske smetane leta 2013 na Finskem in Švedskem.
Tokrat ste si napredovanje zagotovili že dva kroga pred koncem SP.
»To je nekaj novega tudi za nas. Že pred tekmo z Ukrajino smo imeli v žepu nagrado, po katero smo prišli. Včasih je nekoliko težko, ko veš, da moraš zmagati, da moraš dati vse od sebe, da prideš do tega cilja. Potem ko veš, da si to že dosegel, pa se je včasih težje pripraviti na tekmo. Po vsej verjetnosti bi bil izid z Ukrajino drugačen, če bi bila tekma drugje, tako pa smo igrali v polnih Stožicah in nismo mogli razočarati. Kar zadeva zadnje tekme z Avstrijci, pa oni že vsa ta leta zviška gledajo na nas, prepričani so, da so boljši, a tokrat gre tudi za naš ponos in občinstvo, ki ga je treba razveseliti.«
Kaj pričakovati na naslednjem svetovnem prvenstvu?
»Že lani v Bratislavi smo dokazali, da lahko igramo v elitni skupini. Ne smemo pa se prenagliti, po kakovosti smo še vedno na dnu te skupine. Vemo pa, kaj so naši cilji. To je gotovo obstanek, zavedamo pa se, da lahko zelo dobro igramo in da v naslednji sezoni morda tudi presenetimo. Če pogledamo ne tako dolgo zgodovino reprezentančnega hokeja, smo še vedno v vzponu, rastemo kot izbrana vrsta, veliko fantov, skoraj vsi, igra v tujini. Te izkušnje pridejo zelo prav. Je pa elitna skupina vsako leto neka nova izkušnja, nikoli ne veš, kaj nam bo prinesla. Včasih so bila tudi velika razočaranja, a moramo graditi, da še več naredimo v elitni skupini. Upam, da nam naslednje leto uspe met, kjer nam ne bo treba trepetati do zadnjih tekem za obstanek. Verjamemo, da smo tega sposobni.«
