LJUBLJANA – »Mirne duše bom zaspal, smo med elito, ni mi žal, da sem se vozil v Ljubljano,« je s širokim nasmehom na ustih dejal eden od zvestih navijačev risov, ki je v Ljubljano prišel iz Celja. Stožice so v teh težkih časih povezale Slovenijo. Hladni led je raznežil mehko slovensko dušo, za hip je bilo pozabljeno, kdo je kdo, s katero roko seže po kozarcu in koga je volil na zadnjih volitvah.
Slovenski hokejisti bodo prihodnje leto igrali v Skandinaviji, v Stockholmu ali v Helsinkih. Pot do raja je bila krajša in lažja, kot so mnogi pričakovali. Tudi zaradi navijačev z vseh vetrov, svoje so dodali še Avstrijci in Madžari. »Malo so pojedli,« se je pridušal eden od ponudnikov hitre hrane. Manko v blagajni so pokrili s pivom. Le tujci so imeli sprva nekaj težav. Ni jim bilo jasno, da ga ne morejo kupiti ali piti v dvorani. Severni in vzhodni sosedje so bili hvaležni gostje tudi na stojnicah s spominki. Segali so po pakih in značkah, Slovenci po dresih svoje reprezentance. Prvič se je zgodilo, da je svetovna hokejska zveza zaupala izvedbo dopinških kontrol gostitelju. Delo je opravila ekipa pod taktirko Janija Dvoršaka. Dvakrat sta lulala tudi Slovenca – prvič Andrej Hebar, drugič pa Tomaž Razingar. Na turnirju je pri delu pomagalo 100 prostovoljcev in prostovoljk. V svojih vrstah so imeli tudi dva para sosedov. Herbert je prišel z Dunaja; med evropskim prvenstvom v nogometu leta 2008 je stkal prijateljske vezi s Slovenci, kar mu je prišlo prav, saj so mu tokrat zaupali mesto ob ledu – odpiral in zapiral je ogrado.
Ker so risi dosegli načrtovano, bodo tudi nagrajeni. Predsednik hokejske zveze Matjaž Rakovec tega ni skrival že pred začetkom tekmovanja, ko je izjavil: »Denar je rezerviran.« Neuradno naj bi vsak igralec dobil tri tisoč evrov. Dva pa sta bila nagrajena tudi s posebnima dresoma – Mitja Robar in kapetan Razingar za stoti nastop. Za slovo od ledenih Stožic 2012. »V štirih dneh ledu ne bo več,« dodajo v Javnemu zavodu Šport Ljubljana.
