KLUB NEWCASTLE

Sedenje na klopi ubija voljo

Objavljeno 26. marec 2012 09.26 | Posodobljeno 26. marec 2012 09.26 | Piše: D. P.

Haris Vučkić upa, da mu bodo v slovitem nogometnem klubu Newcastle v prihodnje dali več priložnosti.

Haris Vučkič težko čaka večjo minutažo v Newcastlu (foto: Ljubo Vukelič).

Pričakovanja mladih športnikov, ki igrajo v tujini, so običajno velika, kmalu pa spoznajo, da se tam ne cedita med in mleko. To je zelo hitro spoznal tudi 19-letni nogometaš Haris Vučkič iz Domžal.

V slavni angleški klub Newcastle je prišel pred tremi leti, a se tam ni naigral. Šest tekem v tolikšnem času je odločno premalo za fanta, ki poka od energije. Za njegov prihod v klub se je zavzel sam Kevin Keegan, ki je za reprezentanco Anglije zbral 63 nastopov in dosegel 21 zadetkov.

Oče odšel z njim v Anglijo

S Harisom je na Otok odšel oče, mama pa je z bratom ostala v Sloveniji. »Težko je biti sam pri 16 letih v tujini, zato sem očetu in mami zelo hvaležen za vse.« Oče je bil sprva ves čas pri njem in je skrbel zanj, da se je lahko posvetil samo nogometu. Zdaj ko se je že bolj navadil na življenje v Angliji, pa je oče mesec dni pri njem, en mesec pa v Sloveniji, pravi Haris, ki je končal športno gimnazijo v Newcastlu.

V klubu so se letos odločili, da ga pošljejo v Cardiff, saj bi tam lahko več igral. Odhod je sprejel z olajšanjem, zato ni bil ravno navdušen, ko so ga že po mesecu poklicali nazaj. »Preprosto moram igrati, brez minut ne gre. Ker pa je poškodovanih precej igralcev, sem se moral vrniti. Zdaj treniram in čakam na priložnost.«

Na muhasto vreme že navajen

Na življenje v Angliji se je že dobro navadil. Tudi na muhasto vreme, kjer sta dež in mraz stalna spremljevalca. Za hrano poskrbijo v klubu. V klubski restavraciji ga čakata zajtrk in kosilo; obožuje angleški zajtrk, pri kosilih prevladuje zdrava prehrana, predvsem ribe in piščanec. Včasih seže tudi po manj zdravi hrani. »Rad imam fish and chips (riba s krompirčkom), a si takšen obrok le redko privoščim, čeprav je v Angliji zelo priljubljen.« Kave ne pije, z angleškim čajem pa se tudi ni spoprijateljil. »Le enkrat sem ga poizkusil.«

Haris se je razveselil nastopa v slovenski članski vrsti, kjer je v Kopru debitiral proti Škotom. Še lani so ga snubili predstavniki BiH. Pravi, da so bili pogovori zelo konkretni. »Zavedam se, da sem Bosanec, ki je z družino prišel v Slovenijo, ko je bila vojna. Šli smo za boljšim življenjem. Slovenija mi je omogočila ustrezne razmere za življenje. Vedno sem trdil, da bom igral za Slovenijo,« pojasnjuje Haris, ki verjame, da bo spomladi tudi zanj posijalo angleško sonce. Odločen je, da naredi vtis in pusti pečat v klubu, ki letos slavi 120-letnico obstoja, Haris pa mu je zvestobo obljubil do leta 2016.

Deli s prijatelji