DOMŽALE – Izgubili smo brez izstreljenega naboja. Ne morem razumeti, kako so lahko moji igralci tekmo začeli tako prestrašeno. Domačin je vse rešil že v prvi četrtni. Tako se ne igra, še posebno ne v gosteh,« je v soboto zvečer kar bruhalo iz Zmaga Sagadina, ki si verjetno ni predstavljal, da bo s košarkarji Heliosa doživljal takšne poraze. Enega hujših mu je v ligi ABA prizadejal Široki Brijeg (85 : 59). Tekma je bila odločena po osmih minutah, na semaforju je bilo takrat 22 : 4. Morda bi bilo Sagadinu lažje, da bi tekmo izgubil z mladimi igralci, a katastrofa se mu je zgodila z izkušeno zasedbo. Manj od pričakovanega je ta večer ponudil prvi iz vrst mladih Klemen Prepelič. Leta 1992 rojeni Bistričan je igral le 16 minut, dosegel je eno samcato točko. Prav Prepelič je ta, okoli katerega Sagadin gradi ekipo, v Domžalah pa računajo, da bodo na njegov račun kmalu tudi krepko zaslužili. Sagadin mu odmerja minute, premosorazmerna temu pa je tudi količina kritike.
Mlada nihajoča jata
»Nihajo, to je velik problem. Enkrat navdušijo, drugič povsem odpovedo. Igrajo v valovih,« Sagadin opozarja na glavno pomanjkljivost ekipe. Trener Heliosa ima v glavi idealni scenarij, ki mu veleva: na parketu hoče imeti pet drznih levov, ki se nikogar ne bojijo. V tem hipu ti levi še ne rjovejo, kot bi si Sagadin želel. Nekolikšno opravičilo za to je v slabši telesni pripravljenosti, ki je splošni problem slovenske košarke in reprezentančnih selekcij. »Ko prideta naša ekipa in tekmec na parket, se zdi, kot da smo prišli iz otroškega vrtca,« duhovito pripominja Sagadin. Poleg Prepeliča velja med mladimi upi omeniti Jureta Besediča (rojen leta 1992), Andreasa Persona (1991), Aljaža Korošca (1992), Matica Rebca (1995), Miljana Markovića (1992), Urbana Gorjanca (1992) in Tomaža Bolčino (1994).
Sagadin je očitno odpisal Šveda Persona, ki v tej sezoni dobiva mizerno minutažo, četudi je bil pripeljan kot velik up. Prvoligaške konkurence zaradi mladosti še ne okuša Primorec Rebec, kar pa ne velja za njegovega rojaka, 206 centimetrov visokega Bolčino. Debitiral je kar proti Maccabiju v ligi ABA (11 točk), zaradi zdravstvenih težav pa je doslej zbral le dva nastopa. Po poškodbi se vrača tudi Gorjanc, ki bi moral dobiti priložnost. V Sloveniji se ne rodi vsak dan fant, ki mu mati narava podari 213 centimetrov, kolikor je visok Urban. Manj od pričakovanega igra tudi Aljaž Korošec, ki je navdušil v minuli sezoni 2010/11 (blestel je tudi v kvalifikacijah za pokal evropskega izziva – EuroChallenge). Svoje minute dobro izkorišča mladi košarkar iz BiH Miljan Marković. »Prepričan sem, da že danes dobijo dovolj minut,« je prepričan Sagadin, za katerega je edino merilo trening, trening in še enkrat trening.
Realizem namesto bolestnih ambicij
»Za take procese je potrebno potrpljenje in razumevanje, in to je v Heliosu prisotno. Vemo, kaj hočemo, bolestnih ambicij ni, ampak smo realni,« še dodaja pred odhodom v dvorano, ki je kar njegov drugi dom. V Domžalah so mu zaupali zahtevno in odgovorno vlogo. Noče razočarati, ampak upravičiti zaupanje. Tudi v dobro slovenske košarke. Sagadina so lep čas vabili v Helios, kamor je v zadnji sezoni zahajal na tekme, ogledal pa si je tudi srečanja mlajših selekcij. Obregnil se je ob govorice, da v Sloveniji ni talentov. »Pa naj pride in pokaže, kaj zna,« so mu žogico vrnili nasprotniki. Sagadin je hotel v Olimpijo, a ga tam niso hoteli, to pa so izkoristili Domžalčani.
