KARIERA

Raje v Metz kot v Olimpijo

Objavljeno 14. januar 2012 16.10 | Posodobljeno 14. januar 2012 16.12 | Piše: Franc Bobovec

Vedran Vinko je eden naših mladih upov, ki iščejo pot v nogometnem svetu.

Vedran Vinko v akciji v Metzovem dresu

Tudi majhne skupine, če je delo organizirano, kontinuirano in dobro zastavljeno, s sposobnim kadrom lahko prek svojih nogometnih šol na tržišče pošiljajo mlade nogometaše, ki se jim obeta svetla prihodnost. Pomurski bazen ne skopari z obetavnimi igralci. Iz vrst lendavske Nafte je, da navedemo primer, Mitja Novinič, ki je podpisal profesionalno pogodbo s slovitim AC Milanom, med tekočo sezono pa je Nafto zapustil Vedran Vinko, eden izmed ključnih igralcev, ki je sodeloval tudi v slovenskih reprezentancah različnih starostnih kategorij. Vinko, eden izmed mladih slovenskih nogometašev, ki je v dozdajšnji karieri že okusil vzpone in padce, se je pred dvema sezonama kalil v vrstah tretjeligaške Čarde, potem pa je s prihodom trenerja Damirja Roba, ki ga je tudi sicer usmerjal in spremljal na njegovi poti, dobil priložnost, ki je ni izpustil iz rok. Zablestel je, dobre igre pri Nafti in v reprezentanci naših upov pa so ga pripeljale na sezname želja tako domačih kot tujih klubov. V igri so bili klubi iz Italije, Ukrajine in Nemčije sicer ne toliko zvenečih imen, a vsekakor odlične odskočne deske na poti do uveljavitve.

Ne v Ljubljano, ampak v Francijo

Doma je bila najodločnejša Olimpija in Mile Ačimovič ni skrival, da si Vinka želi v svojem kadru. Mladi Lendavčan je potem vse presenetil z odhodom v vrste drugoligaša FC Metz: »Gre za ugledni in ambiciozni klub, ki je v minulem prvenstvu izpadel iz elitne lige in osnovni cilj je hitra vrnitev v prvo francosko ligo. Po krajši krizi smo pred odhodom na zimski premor nanizali pet zaporednih zmag in smo na dobri poti, da se vmešamo v boj za vrh,« je razkril trenutno stanje v novem klubu in v isti sapi nadaljeval: »Seveda ni lahko. Še vedno se prilagajam na novo okolje, na soigralce pa tudi na igro ter svojo novo vlogo, kjer imam več obrambnih obveznosti, kot sem jih imel pri Nafti. Gre za odlično organiziran klub z bogato preteklostjo in klubskimi legendami, kot so Pires, Ribery, Adebayor ... Redno igram za drugo ekipo, bil sem tudi v kadru (na klopi) za prvo, a na pravo priložnost še čakam. V naših vrstah je veliko temnopoltih nogometašev iz afriških držav (Kongo, Mali, Gvineja ...). Konkurenca je huda, saj so to večinoma reprezentanti svojih dežel. No, eden, sicer tridesetletnik, je Norvežan in z njim se največ družim, saj tekoče govori angleški jezik.«

V 2. ligi

Vedran je tako ohranil slovensko prisotnost v francoskem nogometu, za mesto pa najde le lepe besede, saj je Metz velik kot naša Ljubljana, poln mladih, pred leti pa je bil razglašen za najbolj zeleno mesto v Evropi. Štadion ima kapaciteto 24.000 gledalcev, povprečje na domačih tekmah pa je nekaj nad 8000 ljudi, a ta raste z rezultati, kar je za nogomet normalna pot. Nameravajo ga posodobiti, kar pa bo v veliki meri odvisno od subvencije. V zvezi s prilagajanjem nam je Vinko razkril posrečeno anekdoto, ko je nekoliko prehiteval in precenil svoje zmožnosti: sam se je podal na ogled mesta ter okolice in se na poti s treninga izgubil (brez navigacije). Kar naenkrat je bil na avtocesti in se peljal proti Luksemburgu pa proti Parizu. Ko se je vračal, je znova spregledal tablo za Metz in ogled je trajal kar nekaj časa. Pravi, da se na igrišču bolje znajde. V svoji skromnosti prizna, da je francoska prva liga zanj še premočna, druga pa mu je že pisana na kožo.

Deli s prijatelji