Prstomet je zagotovo šport, v katerem smo Slovenci daleč najboljši. »Če bi imeli svetovno prvenstvo, bi tudi v tej panogi zbirali same naslove,« se je upravičeno pohvalil Igor Dornik, eden od pionirjev tega športa pod Triglavom. Reprezentance Slovenija še nima, a bo tudi to prišlo na vrsto – vsaj tako je prepričan naš sogovornik. »Radi bi šli v svet. Radi bi, da ljudje izvedo za prstomet kot avtohtono igro iz Slovenije.« Pri nas je danes že čez 200 registriranih igralk in igralcev.
Izvor igre je pastirski
Šport prihaja iz slovenske Istre, gre pa za pastirsko igro. Nekateri ga imenujejo balinčki, drugi ploščki, za prstomet pa so ga krstili poleti 2006; boter imena je bil Tomaž Travnik, ki je še danes šef vseh strokovnih pravilnikov panoge v razvoju. Sezona se še ni začela, a tekmovalke in tekmovalci so že v polni pripravljenosti. Da bi ostali v dobri formi, so trenirali tudi čez zimo. »Po navadi se dobivamo enkrat ali dvakrat na teden v matičnih društvih. Treniramo med pol osmo in deseto, potem je na vrsti še druženje.« Igro z osmimi ploščki in balinčkom odigrata dva tekmovalca do dosežene 13. točke; vsak igra s štirimi ploščki iste barve. Prednost pri izbiri barve ploščkov ima gostujoči igralec. Meče se le v eno smer, proti semaforju na koncu igralnega polja. En dvoboj traja od 15 do 20 minut.
V novi sezoni se bodo ekipe prvič zbrale na pokalu Slovenije, ki bo 17. 3. v Renčah. Prednjačijo gorenjske, ljubljanske in primorske ekipe, Štajercev, Dolenjcev in Korošcev še ni. »Ko kaj preberejo o nas, se javijo. Nekaj ekip iz tega konca je že prišlo na turnir. Upajmo, da jih končno navdušimo in da se nam pridružijo.«
Ekipo sestavljajo najmanj trije tekmovalci ne glede na spol in kategorijo, v ženskih ligah pa sta najmanj dve tekmovalki. V sestavi ekipe sme biti največ en tekmovalec, ki ni državljan Slovenije. V moški prvi ligi je 14 ekip, v drugi jih bo 16. »Osem mest je še prostih. Kdor bi rad igral, naj se nam le javi! Z veseljem ga sprejmemo,« povedo prstometaši.
Državno prvenstvo se bo začelo 18. aprila
V ženski ligi nastopa šest ekip. »V pripravi je tudi ustanovitev prstometne zveze. S tem bi lahko tudi uradno registrirali panogo, kar bi nam prineslo povsem drugačna izhodišča,« se pomembnosti inštitucionalizacije zaveda Dornik. Šport se razvija. »Pred osmimi leti sem mislil, da sem najboljši. Po prvem turnirju mi je bilo hitro jasno, da nisem. Prav iz teh turnirjev se je rodil ta šport,« nadaljuje Dornik.
Mladine ni veliko
Najstarejši tekmovalec v letošnjem državnem prvenstvu bo dopolnil 75 let, lanski državni prvaki pa so imeli v povprečju 60 let. »Mladine ni veliko,« še dodaja sogovornik, ki si želi, da bi se tudi mlajši navdušili nad to igro. Šport ni drag. Gumijasti balinčki vas bodo stali 20 evrov. A živci niso vračunani. »Brez zbranosti in mirnosti v tem športu pač ne gre. Prvi met lahko zapravite, a ob dobri koncentraciji lahko vse popravite. Dobro je, da premorete občutek za met,« je preprost recept za uspeh. Tekmovanje poteka na enem igrišču, kjer zarišejo 10 ali 12 prog, da lahko vse ekipe na enem kraju odigrajo obračune, ki so predvideni za posamezen krog tekmovanja. S tem nižajo stroške, hkrati pa težijo k temu, čemur je prstomet namenjen – druženju. Tekmuje se na asfaltu, najprimernejša pa so rokometna igrišča. Brez sodnikov tudi v tem športu ne gre. »Vsak bi rad igral, nihče ne bi bil sodnik.« Gneče v sodniških vrstah pač ni. »Vodje ekip opravijo tečaje, vsak turnir pa ima tudi vrhovnega sodnika.« Lani so se naslova med moškimi veselili igralci ekipe Košir Kamna Gorica, njihov član France Šolar pa je bil državni prvak. V ženski konkurenci je slavilo Športno društvo Podnart, Vida Habinc pa je postala državna prvakinja.
