»Olimpija, kdo bo tebe ljubil,« se sprašujejo zaljubljenci v zeleno barvo. Komaj se je v Ljubljani na noge postavil nogomet, že bije plat zvona košarka, ki je enkrat že skoraj umrla. »Rešili so jo mesto Ljubljana in sponzorji, brez njih bi šel klub v stečaj,« priznava v pogovoru z novinarji direktor Janez Rajgelj, ki se mu junija prihodnje leto izteče pogodba s klubom. »Olimpijo je treba reševati danes, ne pa jutri, ker bo lahko prepozno,« je odločen dr. košarke Mik Pavlovič.
V teh dneh končuje pripravo almanaha 65 let Olimpije. Meni, da klub še ni bil v taki krizi. Moti ga, ker današnje vodstvo ni kompetentno. »Včasih je bilo v upravljavskih strukturah več športnikov, danes jih skorajda ni. Svojčas so vedeli, kako se stvari streže, danes so športno nekompetentni.« Strinja se, da bi bilo treba v prvi vrsti rešiti lastništvo, da se ve, zakaj se meče v vrečo brez dna. »Kdo je lastnik kluba? Naj se to pojasni, od tod bi se lahko reševale zadeve naprej.« Spomni se časov, ko je država poskrbela za vse plače in stroške v klubu. Danes je drugače, težje. »A sem prepričan, da je klub lahko profitabilen, le pravi model je treba sestaviti, tako životarjenje ne vodi nikamor!« Pavloviča boli tudi dejstvo, kako na hitro je Olimpija spet zapravila ves ugled, ki si ga je pridobila v sezoni 2010/11.
Slabo stanje
Danes je klub v velikih težavah, stanje je slabo. Razmere pa tragične, vse meji na absurd: Sašo Filipovski in trenerji so šokirani. Tudi v najhujših sanjah si niso upali pomisliti, da se jim lahko zgodi takšen eksodus igralcev. Vse bolj spominja na neplačano rekreacijo in boj z mlini na veter. Osem igralcev na treningu je pač premalo za normalno vadbo. Peterica košarkarjev – Danny Green, Ben Woodside, Ratko Varda, Aleksandar Čapin in Damir Markota – je odšla. Trije so že debitirali za nove klube, kjer jih bodo za igranje plačevali. Humanitarci so bili v Ljubljani, v tujini bodo plačani.
Predsednik kluba Jani Möderndorfer je bil zadnji mesec in pol z mislimi pri kampanji Pozitivne Slovenije, kjer mu je uspel preboj v parlament. Košarkarji so hoteli, da se sestane z njimi, a časa za to ni bilo. Škoda, danes je že prepozno. Goranu Jagodniku ni vseeno, kaj se dogaja z njegovo Olimpijo. Hudo mu je, ker ga ni bilo poleg, ko je začel voz drseti navzdol. »Hodim na terapije, v četrtek pa grem že na kolo,« je ena redkih spodbudnih vesti iz tabora Olimpije. Jagodnik verjame, da se uprava trudi rešiti nastali položaj. »Ni lahko, a težave imajo vsi. Govoril sem z igralci v Partizanu in Zagrebu, vsepovsod izplačila zamujajo.« A razlika je ta, na to opozarja Jagodnik, da jedro ekip v srbski in hrvaški prestolnici tvorijo domači igralci. »Saj vemo, zakaj pride tujec – da vzame evre in gre,« je realen Jagodnik, ki upa, da ostane vsaj Damir Markota. »Kolikor vem, se z njim še pogovarjajo.«
Kako naprej?
Olimpija je bil, je in bo ostal političen klub. Zato je tudi preživel in bo živel še naprej. Ali bo životaril, bo v dobršni meri odvisno od tistih, ki bodo odločali o njegovi usodi. Politične razmere so klubu naklonjene. Jankovićeva stranka je zmagala na volitvah, predsednik je postal poslanec, v parlament se seli tudi nekdanji košarkar Peter Vilfan. Prvi denar je prišel v klub v četrtek zvečer, igralci so dobili dve plači, da se prepreči še kakšen beg. Predvsem bi bilo boleče slovo Davisa Bertansa. Mark Fleisher iz agencije Entersport je razmišljal tudi o tem. V novem letu naj bi na klubski račun prišla nova sredstva, tudi za nove košarkarje. Na to, da se bodo stvari premaknile z mrtve točke, računa tudi Pavlovič. »Politika se je ves čas hvalila, koliko ji pomeni Olimpija. Naj zdaj ukrepa in pomaga. Če bodo rešili, se jim bo to poznalo tudi pri obisku v Stožicah, kar jim je lahko dodaten motiv.« Nekdanji predsednik Košarkarske zveze Slovenije Dušan Šešok je pred letom in pol dejal, da bi bilo treba začeti znova, klub pa zapreti. Pavlovič je proti tej ideji, saj je prepričan, da se Olimpija ne bi zlahka vrnila med elito.
Brez nastopa v evroligi?
Spet tretji stavijo na tuj kapital in azijske ali arabske mogotce, ki jim je pet milijonov evrov kaplja v morje. Olimpiji pa spet grozi, da bo ostala brez nastopa v evroligi v sezoni 2012/13. Za uvrstitev v elitno tekmovanje velja točkovanje dosežkov v ligi NLB, Evropi (evroliga, evropski pokal), eigi Telemach in pokalu Spar. Krka bo očitno Olimpijin glavni tekmec, a ima ta hendikep, da v Novem mestu še ni primerne dvorane za igranje evrolige. So pa Dolenjci začeli zbirati točke – z uvrstitvijo med zadnjih 16 evropskega pokala so dobili štiri, Olimpija za evroligo in nastop v rednem delu dve. Zmajem bolje kaže v ligi ABA, a so do vseh zmag prišli v popolni zasedbi.
»Spet smo na začetku sezone, vse bo treba postaviti na novo. Težko bo, a verjamem, da bo po naših željah in pričakovanjih. Hočem na parket, konec februarja bom spet pomagal Olimpiji,« na koncu pravi Jagodnik. Če bi imela Olimpija več tako predanih igralcev, se danes tu ne bi pisalo o propadanju kluba, ampak o lepših plateh košarke. Zmaji so se letos enkrat že opekli. Pred vodstvom kluba, v prvi vrsti predsednikom Möderndorferjem in direktorjem Rajgljem, je naloga, da rešita zavoženo. Druge priložnosti ne bo.
