Naši so porabili že dobršno mero sreče

Svetovno hokejsko prvenstvo v Stožicah je po uvodnih dveh krogih dočakalo dan premora. Pravi čas za analize videnega, svoje mnenje o dogajanju v najhitrejši moštveni igri na svetu pa ima tudi nekdanji dolgoletni reprezentant Murajica Pajič. Legendarni jeseniški branilec ima v svojih letopisih na posebnem mestu zapisan nastop na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984.

Kako bi ocenili uvodna nastopa slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu?

»Kot sem po tekmi z Japonsko že rekel nekaterim igralcem, je zdaj čas, da se zavemo, da smo porabili že dobršno mero sreče. Na naslednjih srečanjih bo treba pokazati bolj gotovo igro, če hočemo uresničiti cilj, vrnitev v elitno skupino. Morda se je na prvi tekmi proti Veliki Britaniji malce poznala tudi živčnost, še bolj pa to, da v pripravljalnem obdobju nismo igrali s tako močnimi nasprotniki, namreč s Poljaki in Hrvati, kot so tukaj. Po mojem je bila to ena največjih hib, to, da bi se igralci soočili z resničnostjo teže tekem. Škoda, da po vodstvu proti Veliki Britaniji v prvi tretjini nismo izrabili igre z igralcem in dvema več. Takrat bi se tekma morala dokončno prelomiti. Na srečanju proti Japoncem sta morda pri naših njihova prva tekma in poraz proti Madžarom ustvarila psihološki moment, namreč, da bo tekma lahka. Še po vodstvu z 2 : 0 so jo vzeli prelahko, Japonci pa so že po karakterju nepopustljivi.«

Igra niha, v napadu ni še čisto prave usklajenosti?

»V napadu celotna igra ni tisto, česar so fantje zares sposobni, ni stalnosti. So dobre minute kot proti Japoncem v drugi tretjini, ko ti skoraj štiri minute niso prišli iz obrambne tretjine, nato pa sta sledila padec v igri in japonski zadetek. Manjka stalnosti in višji ritem skozi celotno tekmo. Nekaj minut pospešimo, nato pa se nepričakovano ustavimo.«

Ste nekdanji branilec, v obrambi pa je kar precej vrzeli?

»Na to ne gledam kot le na čisto obrambo, ampak je preveč napak že v napadalni in nevtralni tretjini, napadalci bi morali tekmeca bolje pokrivati. Nasprotnik z lahkoto prehaja v srednjo in napadalno tretjino. Največ težav imamo po ustreljenem ploščku na lastna vrata, pred odbitki premalo zaščitimo prostor pred vrati. Takrat je najnevarneje, da dobimo zadetek. Takšen je bil na primer drugi prejeti gol proti Japonski. Namesto da bi to elegantno rešili z izbijanjem iz obrambne tretjine za prekinitev igre in da bi se umirili, bi še kar nekaj poskušali rešiti na finejši način. Kar se prehoda iz obrambe v napad tiče, pa naši branilci predolgo držijo plošček, napadalcem ga prepočasi oddajo. Treba je biti hitrejši in preprostejši, s hitro prvo podajo bi odrezali njihove napadalce. Britanci in Japonci so bili tako dejavni in agresivni v napadu, da bi naši potrebovali hitro in preprosto podajo. Napadalcem bi omogočili več prostora za prehod v napadalno tretjino in lažje zaključke.«

Vratarja pa sta opravila svoj posel?

»Po videnem sta Robert Kristan in Andrej Hočevar svoje delo dobro opravila. Malce je bilo zame presenečenje, da je proti Japoncem branil Hočevar. Kristan je gotovo reprezentančna številka ena, a to je bila odločitev selektorja. Dal je možnost drugemu, vsi pa želimo doseči končni cilj. V primeru, da imaš številko ena in da mu zaupaš, je kar presenečenje, da je Hočevar dobil možnost, kar samo po sebi ni nič napačnega. Nikoli ne veš, kdaj ti bo prišel prav. Kristan je, kar se telesne priprave tiče, sposoben braniti vsako tekmo. Na splošno gledano pa sta oba na uvodnih tekmah oddelala svoje. Tudi v kriznih trenutkih, pri obeh neodločenih izidih 2 : 2, sta bila ona tista, ki sta nas držala v igri.«

Avstrijci in Madžari za zdaj delujejo prepričljiveje?

»Na svetovnem prvenstvu sem gledal tudi tekme drugih, Avstrijci se mi denimo proti Ukrajini niso zdeli tako prepričljivi kot proti Veliki Britaniji. Bodo pa iz tekme v tekmo boljši. Kar se Madžarov tiče, pa je to kar že njihova stalnica. Igrajo isti sistem, kot ga igra Sapa v ligi Ebel, ekipo vodi isti trener – Kevin Primeau. Imajo pa, pri čemer so Madžari najnevarnejši, zelo visok izkoristek ponujenih priložnosti v igri pet na pet, še posebno v igri z igralcem več. Tu nam preti največja nevarnost.«

Vaše mnenje o razvpitem stožiškem ledu?

»Led se mi zdi počasen. Na tekmi z Britanci je bilo videti, da je bil slabši zaradi velikega obiska, večje temperature v dvorani, proti koncu srečanja je bil vedno slabši in na njem je obstala tudi luža. Malce sem presenečen tudi nad ogrado, veliko ploščkov, ki gredo po radiusu, se včasih odbije kar nazaj v sredino igrišča. Ali je led mehkejši ali bolj moker, bi težko rekel, ker se to s tribune ne vidi.«

Kaj menite o tem, da Jesenice letos ne gostijo SP?

»Iz svetovnega prvenstva v Stožicah so hoteli narediti spektakel. Če bi bilo to tekmovanje v Tivoliju, pa kakšna tekma še na Jesenicah, bi to razumel, tako se je delalo tudi v preteklosti. Če pa so se že odločili za Stožice, kar je vse gotovo povezano tudi z visokimi stroški, ne bi bila smotrna odločitev, da bi tekmo ali dve prestavili drugam. Bi pa zaradi jeseniškega hokeja, zaradi vseh težav, ki jih imajo, morda bilo tudi dobrodošlo, da bi bila kakšna tekma tudi tam, da bi ljudem spet vrgli neko kost ali da bi pokazali, da imajo ljudje na Jesenicah še vedno radi hokej.«