Japonec Daiki Ito, prvouvrščeni v posebnem točkovanju smučarskih poletov za svetovni pokal, z zaporednima zmagoslavjema v Lahtiju na Finskem in v četrtek na eni najlepših in tudi najbolj regularnih tekem sezone SP v Trondheimu na Norveškem, je vse zanesljivejši favorit za osvojitev malega kristalnega globusa FIS. Če se mu bo posrečilo vsaj približno obdržati izjemno vrhunsko formo, mu bo v Planici težko prišel do živega celo Robert Kranjec. Norvežan Anders Bardal je zagotovo le še korak od zmage v skupni razvrstitvi svetovnega pokala.
Čeprav je (bila) prireditev pod Poncami za našega svetovnega prvaka v poletih vedno velikanski navdih, se po dveh postajah turneje SP na Finskem in Norveškem ni mogoče znebiti vtisa, da mu je – s kolegi vred, s katerimi nas je razveseljeval na dveh zaporednih prireditvah v poletih, v Oberstdorfu in SP v Vikersundu – vidno pošla sapa. Izčrpan po tekmovalnem nonstopu ni naključno staknil še vročine. Ob tem je treba pristaviti, da zaradi posebnih razmer Lahtija v to oceno niti ne gre vključevati. Toliko bolj, ker je kljub dvetretjinskemu izpadu na Finskem Jaka Hvala z 9. mestom zmogel enega izmed najbolj blestečih kariernih preskokov naših mladih skakalcev doslej.
Ekipa je v procesu rasti
Najslabši izkupiček v dozdajšnjem poteku sezone v Trondheimu – z vsega dvema finalistoma in pičlo končno bilanco (22. Kranjec, 30. Nejc Dežman) – pa je zgovorno znamenje, morda pa tudi dobrodošlo opozorilo, kako zlahka je mogoče zapraviti težko izbojevane sprednje položaje. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da je naša zdajšnja reprezentanca ekipa v procesu rasti in še zdaleč ne povsem dozorela. Kakršna je, denimo, zagotovo avstrijska, ki ta čas resda ne blesti, vendar se z vsemi močmi odziva na izzive tekmecev in je še vedno najkompaktnejše moštvo v svetovnem pokalu. Naši reprezentantje in njihovo vodstvo si zato pač še toliko manj smejo privoščiti spodrsljaje zaradi vpliva zunanjih, povsem nešportnih dejavnikov in razlogov.
Že proslavljanje uspeha v Oberstdofu in SP v Vikersundu s sprejemom na Kongresnem trgu v Ljubljani je bilo presežek fizičnih in psihičnih naporov po dveh zaporednih prireditvah v poletih. Saj jih čaka v Planici največji mogoči sprejem z več kot 30.000-glavim avditorijem! In namesto da bi se naši najboljši v tistih pičlih treh prostih dneh aktivno spočili in obnovili (kondicijske) baterije, so jih »modri« skakalni funkcionarji – zvezni in klubski – hladnokrvno posilili še s smešnim ekipnim državnim prvenstvom! Če ne vedo, da se kdaj tudi človeški material vendarle utrudi, naj gredo domov za zapeček! Odgovornosti za slabe rezultate itak nikdar niso pripravljeni prevzeti nase. Takšno je že dolgo stanje duha v našem skakalnem športu, a to dejstvo javnost in mediji običajno povsem prezrejo!
