Namesto Lorbka kar Nesterovič?

LJUBLJANA – Božidar Maljković je v življenju doživel marsikaj. Rodil se je na Hrvaškem, v mestu Otočac, kjer je bil oče oficir, potem pa se je družina selila v Kraljevo, kjer je prvič vzel v roke košarkarsko žogo. Po sedmih letih so se spet selili – v Beograd. Tam je Božo v rosnih letih (so)ustanovil klub Ušće, z njim so hoteli zapolniti prosti čas vseh otrok vojaških uslužbencev. Pol leta so imeli trenerja, potem je moral v vojsko, soigralci pa so za to nalogo imenovali Maljkovića. Drugo je zgodovina, bogata in polna trofej.

Delo za KZS

Zdi pa se, da je prekaljenega trenerskega maga in strokovnjaka presenetila slovenska košarkarska realnost. Čeprav je navajen vsega, namazan z vsemi žavbami, je padel v prostor, kjer dres in Zdravljica nista svetinji, igranje s Triglavom na srcu ne nekaj samoumevnega, kult reprezentance pa nekaj, česar slovenska košarka še ni usvojila. »To je delo košarkarske zveze,« je bil komentar, ko je beseda nanesla na odpovedi, ki ga niso pustile ravnodušnega.

Rado Lorbek je svoje dal reprezentanci

Odpovedi so rasle kot gobe po dežju, zadnji kapitalni goban pa je bil ne Erazma Lorbka. V teh dneh je Rado Lorbek morda še bolj osovražen kot njegov sin Erazem. »Ni mi vseeno, da se to dogaja. Rad pa bi povedal, da sem svoje reprezentančne ambicije, če se sme tako reči, že davno tega izživel – bil sem direktor reprezentance na treh prvenstvih, tako da tega ne potrebujem več. Vedno sem v teh selekcijah delal brezplačno, v nasprotju z nekaterimi, ki so danes krepko plačani. Pa jim tega ne oporekam; v mojih časih sem delal, ker sem hotel pomagati slovenski košarki!« si Rado ne žene k srcu, ker po njem zlivajo gnojnico. Bolj ga boli, ker se vse prenaša po njegovih sinovih.

Marijan Kraljević je bil pravi športni direktor

»Erazem je vedno z veseljem igral za Slovenijo – spomnimo se leta 2004 na EP do 20 let na Češkem, pa tudi v članski vrsti je vse dajal od sebe. Zdaj pa je v kočljivem položaju, ki pač odreja njegovo življenjsko usodo, in to je treba poskušati razumeti,« nadaljuje Rado. Izvemo tudi to, da so bili junija v Sloveniji predstavniki San Antonia, ki so Erazmu jasno nakazali, da bi ga radi imeli kar se da hitro v svojih vrstah. Še vedno pa se košarkarski zanesenjaki sprašujejo, kako je bilo mogoče, da sta brata Lorbek leta 2009 oba igrala. Je bil tudi takrat kriv oče? »Ah ja … Marijan Kraljević je bil takrat športni direktor reprezentance; bil je pravi človek na pravem mestu. Z vsemi igralci je opravil jasen in brezkompromisen pogovor. Tudi z Erazmom in Domnom je bilo tako. Povrhu vsega sta bila oba zdrava.«

Nachbar prestal dva treninga

Vsekakor pa bodo Maljkovića spravile v dobro voljo vesti z Obale. Boštjan Nachbar, edino pravo in v mnogih bitkah preizkušeno krilo, bo malodane nared za prihodnji ponedeljek, ko pride na priprave. »Pravkar sem končal drugi trening, počutim se dobro, v takem stanju pa je tudi moj gleženj,« pravi Boki, ki v Kopru ni sam. Pred dnevi je končal uspešni košarkarski tabor, zdaj pa trenira pod taktirko Boštjana Kuharja, nekdaj tudi osebnega trenerja Bena Udriha, pridružil pa se jima je tudi Boštjanov brat Grega. Boštjana je kot strela z jasnega presenetila vest, da v reprezentanci ne bo Erazma Lorbka. »To pa je šok, nisem tega pričakoval. Upal sem, da bomo v popolni zasedbi.«

V torek umazano perilo v javnost ali resnica o misteriju Lorbek?

KZS še vedno molči, svojo plat zgodbe misterija Erazem Lorbek naj bi predstavili danes v Kranjski Gori. Bodo ob tem tudi povedali, kdo se bo ekipi pridružil? Mogoče kar Rašo Nesterovič? Slovenija ga potrebuje.  Bolj kot sploh kdaj prej. Se bo odzval in s svojo avtoriteto vnesel potrebna mir in gotovost?