LJUBLJANA – Malo je športnikov, ki bi za uspeh državne reprezentance žrtvovali svoj dopust in prosti čas, kot to počnejo reprezentanti dvoranskega nogometa. V teh dneh so se jim vsa odrekanja že skorajda povrnila, le še ena tekma jih namreč loči do premiernega nastopa novembra na svetovnem prvenstvu na Tajskem. S Čehi se borijo za nastop med planetarno elito, po prvi tekmi v Velenju je 2 : 0 za Slovenijo, 11. aprila se bo o potniku v Azijo odločalo v Pragi.
Žrtvovali neplačan dopust
Za člani reprezentance so številni vikendi v Laškem, kjer so ločeni od družine, prijateljev in žura vadili od sobote do nedelje, bilo je tudi nekaj tekem in turnirjev, ko je bilo treba žrtvovati neplačan dopust. Futsal je panoga, ki se naglo razvija, a od njega se ne da živeti, čeprav je pristop reprezentantov profesionalen, k temu pa se teži na vsakem koraku. Predanost športu najbolje opiše poteza današnjega reprezentančnega vratarja Damirja Puškarja. Ker leta 2008 ni dobil dopusta za odhod na EP U21 v Rusijo, je v službi dal kar odpoved, da je bil lahko z reprezentanco in na koncu zasedel 5. mesto.
Odrekanje za reprezentanco
»Nismo profesionalci, zato je težko,« prizna kapetan Igor Osredkar, ki dela na pošti, štirikrat na teden trenira v Litiji, konec tedna pa namenja reprezentanci. »Ponosen sem na soigralce, borimo se in odrekamo,« nadaljuje Osredkar, ki mu je že dvakrat zmanjkalo dopusta, da bi za daljši čas odšel na morje. »Za reprezentanco mi to ni težko, ponosen sem na grb Slovenije,« sklene Igor, ki po končanem klicu nadaljuje prevzemanje paketov po Ljubljani in okolici. »Ni preprosto, doma imam posel, a reprezentanca je reprezentanca,« pove izkušeni Primož Zorč, ki je okusil tudi profesionalni šport. Igral je v Rusiji in Italiji, potem se je vrnil v rodno Posočje, kjer je igral naprej, danes pa premore agencijo, ki organizira raftanje po Soči.
V slovenskem futsalu velikih evrov ni
»Čestitam reprezentanci za zmago. Ta ekipa je lahko s svojim kolektivnim duhom za zgled mnogim reprezentancam,« pa je po tekmi proti Češki reprezentante na odprti sceni pohvalil še predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin. V slovenskem futsalu velikih evrov ni, prednjačita predanost in želja po dokazovanju. Kdor želi kaj zaslužiti, odide na tuje. Pred leti sta to storila Jože Gačnik in Mile Simeunovič, za njima je odšel tudi Gorazd Drobnič, danes sta na tujem Kristjan Čujec v Španiji in Dejan Bizjak v Srbiji. Slovenski reprezentanti pa sanjajo o Tajski. Čeprav je že zdaj jasno, da bo problem – z dopusti.
