RELI

Mali Napoleon si želi reli vrniti h koreninam

Objavljeno 22. februar 2012 11.54 | Posodobljeno 22. februar 2012 11.54 | Piše: Gregor Pavšič

Todt bi imel spet daljše preizkušnje z manjšo koncentracijo v Evropi.

Jean Todt ima nekaj idej, ki pa niso ravno skladen s finančno politiko moštev. Foto: Gregor Pavšič

Danes 66-letni Jean Todt je pred tremi leti postal predsednik mednarodne avtomobilske organizacije FIA. Kot nekdanji dirkač, vodja tovarniških ekip v reliju in formuli ena je predstavnik že skoraj izginule generacije mednarodnega avtomoto športa. Zato je ob začetku letošnjega svetovnega prvenstva v reliju izrazil nujnost sprememb in vrnitev h koreninam. »Reli je zame promoviranje blagovne znamke, novih tehnologij in lastnih sanj. Danes mu manjka nekaj fascinacije, nekaj sanjarjenja,« je po začetku letošnje sezone WRC povedal Todt. Malega Napoleona danes najbolje poznamo kot Ferrarijevega športnega direktorja v zlatih časih prevlade Michaela Schumacherja v formuli ena. A Todtovi začetki, prvi uspehi in tudi otroška ljubezen so bili v reliju.

V svoji karieri je kot sovoznik sodeloval na 54 relijih za svetovno prvenstvo in na njih štirikrat zmagal. Kariero je začel ob boku Overja Anderssona, Hanna Mikkole in Guya Frequelina. Z zadnjim sta bila leta 1981 svetovna podprvaka. Še veliko večji pečat je svetovnemu reliju dal kot ustanovitelj Peugeotove tovarniške ekipe. Potem ko sta s Frequelinom na začetku osemdesetih vozila za ekipo Peugeot-Talbot, so pri Peugeotu že začeli razvijati svoj pravi dirkalnik, peugeot 205 T16, ki je bil nared sredi sezone 1984. Todt je v ekipo pripeljal Arija Vatanena in z revolucionarnim dirkalnikom, ki je imel kompaktno zasnovo, štirikolesni pogon in sredinsko postavljeni motor, je Peugeot dvakrat osvojil naslov svetovnega prvaka med vozniki. Po ukinitvi skupine B pa je Todt svoje moštvo popeljal še na ameriško gorsko dirko Pike's Peak in vztrajnostni reli Dakar.

Nelogično

Zato je razumljivo, da Todt danes pogreša podobo relijev izpred dvajsetih ali tridesetih let. »Nikoli ne bodo vsi zadovoljni s stanjem,« je povedal. »Toda reliju lahko damo prave hitrostne preizkušnje, kanček avanture, pomen vzdržljivosti in obenem, kar je morda ključno, moramo nadzorovati stroške. Sprejeti bomo morali novo, predvsem hibridno avtomobilsko tehnologijo. Sam nikoli nisem podpiral sistema SupeRally. Če kdo odstopi, je povsem nelogično, da naslednji dan reli nadaljuje. Svetovno prvenstvo pa mora biti organizirano na globalnem trgu. Preveč je relijev v Evropi. Lepo bi se bilo vrniti v Afriko in Azijo.«

Težava je tudi denar

Todtovi načrti pa so za mnogi nerealna pričakovanja. V dveh ali treh desetletjih se kajpak ni spremenil le reli, temveč tudi svetovno gospodarstvo in prav tako cene dirkalnikov ter z njimi povezani stroški. »Dogovor je treba sprejeti v sodelovanju s proizvajalci. Voziti bi morali tam, kjer so zanimivi avtomobilski trgi, spoštovati zgodovino svetovnega prvenstva in predvsem spet zagotoviti globalnega promotorja. Dolgi reliji na drugih celinah so sicer mikavni. Toda vprašanje je, kdo si jih lahko privošči. Tovarniške ekipe že morda, zasebnikom pa je veliko težje. Že za relije v Evropi komaj zberejo dovolj denarja,« je dejal vodja Fordove reli ekipe Malcolm Wilson.

 

Deli s prijatelji