ZÜRICH – Ko se je leta 1886 prvič sestal Odbor mednarodnega nogometnega združenja (International Football Association Board – Ifab), se je ukvarjal z osnovnimi stvarmi. Na primer, kaj je prekršek, kako veliko je nogometno igrišče, kako se doseže gol. Seveda se je odtlej igra precej spremenila, še vedno pa je od samo osmih oseb odvisno, po kakšnih pravilih milijoni ljudi po svetu igrajo nogomet. Ko so se najvišji varuhi pravil svetovnega nogometa nedavno sestali na 126. letnem zasedanju, so se med drugim ukvarjali s TV-kamerami za preverjanje doseženih golov in dimenzijami reklamnih napisov na stadionih. Ifab je ostanek časa, ko se je nogomet igral le na britanskih otokih. Ustanovile so ga tedaj še mlade nogometne zveze Anglije, Irske, Škotske in Walesa, da bi se poenotile o temeljnih pravilih in se vsako leto dogovarjale o morebitnih spremembah. Pet let po ustanovitvi je Ifab, na primer, uvedel enajstmetrovko, izvorno imenovani in medtem že pozabljeni kick of death (smrtni udarec). Obenem so sklenili, da lahko sodnik teka tudi po igrišču in ne le ob njegovem robu. Šele leta 1913 je v Ifabu štiri glasove dobila tudi Mednarodna nogometna zveza (Fifa), za spremembo igralnih pravil pa je odtlej potrebna dvotretjinska večina.
Konservativni in previdni
Skoraj stoletna praksa internacionaliziranega Ifaba kaže, da se ni treba bati kakšnih revolucionarnih sprememb pravil, saj je odbor izjemno konservativen gremij. Njegovi člani se imajo v tej vlogi za varuhe nogometne igre in treba jim je priznati, da se nogomet vseskozi razvija, ne da bi izgubil izvorni značaj. Včasih Ifab sicer vzbuja vtis mečkača, a dejansko ravna zelo previdno in postopno. Večina sprememb pravil se je zato dobro obnesla in prispevala h kakovosti nogometne igre. Grobe prekrške nad igralci in huda nespoštovanja pravil, denimo, že od leta 1970 sodniki kaznujejo z rumenimi in rdečimi kartoni, od leta 1993 pa vratarji podaj nazaj ne smejo več prestrezati z rokami. Igra je iz desetletja v desetletje hitrejša in bolj fer.
Vedno za zaprtimi vrati
Ifab je kajpada včasih udaril tudi v prazno, denimo z uvedbo zlatega in srebrnega gola, vendar so bili odločujoči gospodje dovolj modri, da so leta 2004 svojo odločitev popravili in se vrnili k dvema podaljškoma po 15 minut in streljanju enajstmetrovk. Ifab vztraja pri svojih utrjenih navadah in se sestaja za zaprtimi vrati hotelov zvenečih imen v slovitih krajih po vsem svetu. Odločitve sporoča javnosti kratko in jedrnato neposredno po zasedanjih. V tem pogledu gre za elitarni in glede na sodobna pojmovanja demokracije kar precej anahronistični krog. Ne samo zato, ker ima v Ifabu, denimo, Wales s pičlimi tremi milijoni prebivalcev in ne kdo ve kako uspešno reprezentanco večji vpliv kot skoraj dvestomilijonska Brazilija ali osemdesetmilijonska Nemčija. Statutarna komisija Fifa si zato ne prizadeva naključno, da bi odbor razširila vsaj na dvomestno število članov, vpliv na razvoj nogometne igre pa naj bi se razširil tudi na igralce, navijače in sodnike. Tudi na zadnjem zasedanju se je Ifab kot vedno ukvarjal z nekaterimi postranskimi temami, pa tudi vročimi vprašanji. Na primer, ali je umestno, da vratar, ki s prekrškom onemogoči napadalca, da bi streljal na gol, dobi obvezno tudi rdeči karton? Še zdaleč preprost problem ni niti prepoved nošenja rut v ženskem nogometu, ki sta ga iz varnostnih razlogov leta 2007 sprejela Fifa in Ifab. Iranske nogometašice, ki so se temu uprle, se zaradi tega niso uvrstile na olimpijske igre v Londonu, saj so obe kvalifikacijski tekmi z Jordanijo izgubile za zeleno mizo z 0 : 3. Članom Ifaba so zato že predstavili pokrivalo z varnim zapiralom ...
Vztrajanje pri piščalki?
Vnovič so varuhi nogometnih pravil obravnavali tudi tako imenovano tehnologijo linije gola (Goal Line Technology). V ta namen so testiranje rešitev zaupali dvema podjetjema. Z rešitvijo s TV-kamerami oziroma s čipom bi utegnili kmalu nedvoumno dokazovati, ali je žoga prešla linijo gola ali ne. Doslej se je Ifab vedno znova odločil proti uvedbi tehničnih pomagal in torej vztrajal izključno pri sodniški piščalki, ki je v uporabi že od leta 1878. Dokončno odločitev o uvedbi tehnične rešitve tega problema naj bi sprejel na izrednem zasedanju 2. julija, dan po finalni tekmi letošnjega EP v nogometu.
