Nekdanji svetovni prvak v šahu, 48-letni Gari Kasparov, se uspešno zavzema, da bi šah uvedli v (osnovne) šole kot eno izmed orodij izobraževanja. Pravzaprav gre za predlog Kasparova in njegove komaj devet mesecev stare fundacije Chess Foundation Europe za uvedbo šaha v šolski sistem. Ker le vsaka trinajsta na Evropski parlament naslovljena pobuda naleti na pozitiven odziv poslancev, se je slavni ruski šahist akcije lotil sistematično.
Smiselno in priročno izobraževalno orodje
Vzel si je več tednov časa za pogovore s člani parlamenta v Strasbourgu, da bi jih osebno prepričal o utemeljenosti zamisli o šahu kot smiselnem in priročnem izobraževalnem orodju za otroke v (zgodnjem) obdobju osnovne šole. Na najboljši odziv je naletel med poslanci iz vzhodne Evrope in Španije, precej bolj zadržani so bili Britanci, Nemci, Francozi in Italijani ...
Disciplina, ustvarjalnost, logika ...
Šolski šahovski programi so praviloma prostovoljni, ponekod – na primer v 15 nemških šolah – s šahom eksperimentirajo kot z obveznim predmetom. Edina država, ki je celovito zastavila pouk tega v drugem razredu osnovne šole, je od prejšnjega leta Armenija. Igranje šaha, tako kaže štiriletna študija nemške univerze v Trierju, pedagoške učinke zagotavlja predvsem v zgodnji osnovnošolski starosti otrok. »Da kdo postane uspešen v šahu, potrebuje enake sposobnosti kot v šoli in življenju: duševno in čustveno disciplino, ustvarjalnost, logiko, predvidevanje, vizualizacijo, spomin in marljivost,« je pribil Kasparov na nedavnem dnevu inovativnosti organizacije Unesco v Parizu.
Sponzor: naftna družba
Na obzorju so dobra znamenja za njegovo sistematično razvito in podprto pobudo. Francoski šolski minister namerava osnovnim šolam že kmalu priporočiti pouk šaha. V Republiki Južni Afriki, ki jo je Kasparov pravkar obiskal, naj bi s šahom animirali zlasti socialno zanemarjene otroke. »Ker je zabaven, je lahko idealna spodbuda vstopa v digitalni razred,« pravi Kasparov. Učno gradivo za njegovo kampanjo je zagotovila fundacija s podporo nekega belgijskega industrialca, ki je obenem predsednik nogometnega kluba Leuven. Kasparov zagotavlja, da s »šolskim šahom« noče zaslužiti nobenega denarja. Potem ko je pred dvema letoma neuspešno podprl Anatolija Karpova na volitvah za predsednika Mednarodne šahovske zveze (FIDE), se je znašel pred izbiro, ali naj se osredotoči na opozicijski boj proti staremu novemu predsedniku Rusije Vladimirju Putinu ali pa svojo energijo usmeri še k enemu šahovskemu projektu. K novemu projektu ga je podžgalo spoznanje, da je vodstvo FIDE močno zanemarilo šah v šolstvu, je pred nedavnim zapisal nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Odziv FIDE je bil hiter in zanimiv: zavzel se je, da bi v vsaki državi po 100 šol opremili s šahovskim učnim gradivom! Sponzor tega projekta pa ni nihče drug kot ruska naftna družba Rosneft, ki spada v neposredno vplivno območje predsednika Putina.
