INTERVJU

Gorana Dragića inspirirata
 slovenska hrana in Maja

Objavljeno 27. marec 2012 09.22 | Posodobljeno 27. marec 2012 09.22 | Piše: Drago Perko

Član moštva Houston Rockets je bil blizu selitvi k Lakersom, a je vesel, da je ostal.

Goran se je našel v Houstonu.

LJUBLJANA – Goran Dragić, nasmejan in na trenutke morda rahlo zadržan 25-letni fant iz ljubljanskih Kosez, je v tem hipu najbolj vroče slovensko košarkarsko ime, ki se dokazuje iz dneva v dan oziroma iz noči v noč v najboljši ligi na svetu v dresu Houstona. Od 6. do 24. marca je nanizal 11 zaporednih tekem, na katerih je dosegel po 10 točk ali več, Dallasu jih je nasul 24, New Jerseyju 23, Clevelandu pa 20. Trikrat je bil odličen tudi pri podajah (14, 13, 10), devetkrat zapored je začel v prvi postavi. Njegovo moštvo je petkrat slavilo, šestkrat izgubilo, a ob tem kar sedemkrat igralo v gosteh. Dragić je dobil priložnost, da v prvi peterki zamenja Kyla Lowryja. Neugodna bakterija je fanta položila v posteljo, našemu Goranu pa omogočila mesto med prvih pet. V krutem profesionalnem svetu ni milosti – zagrabi priložnost, nove morda ne bo. Goran jo je zagrabil z obema rokama!

Počitka ni.

Sezona je naporna. Odigrali bomo 66 tekem, štirikrat na teden smo na parketu. A se ne pritožujem. O tem sem sanjal ves čas. Dobil sem priložnost, da vodim ekipo. Lahko sem le ponosen, ker dokazujem, da zmorem in znam. Še toliko boljše bo, če nam uspe priti v končnico.

Naporni so ogromni, vaša minutaža se je drastično povišala. Od kod črpate moči, da ste vsako noč pripravljeni na izziv?

Za vse je krivo moje dekle Maja, ki izvrstno kuha, na mojem meniju je samo domača hrana. Jem zelo dobro, brez tega ne bi bila tako uspešen!

Kaj pa imate najraje?

Maja kuha vse! Zelo dobra kuharica je. Zadnjič sva jedla žgance, musako, zna pa narediti tudi burek.

Brez počitka ne gre.

Tega je zelo malo, ko pa sem prost, so na vrsti masaže in regeneracija. Po novem imamo v klubu tudi posebno komoro, v katero se uležem za tri minute. Temperatura je izjemno nizka, a se po prihodu iz nje počutim odlično. Kot bi bil nov!

Po zmagi proti Lakersom (107 : 104) vas je objel tudi Kobe Bryant, ki še vedno velja za košarkarsko božanstvo.

Kako se je objeti z njim? Kot z vsakim človekom.

No, ja.

Priznam, veliko mi pomeni ta njegova poteza. Rekel je, da sem jim vedno povzročal težave. Spomni se tekem proti Phoenixu. Niti zdaj jim nisem ostal dolžan.

Kaj pa vam je dejal v kratkem srečanju?

Da smo oboji odigrali dobro tekmo in da mi želi vse dobro še naprej v karieri.

Ob vseh teh predstavah verjetno tudi tekmeci na vas gledajo malce drugače.

To morate pa vprašati njih (smeh). Na vsaki tekmi poskušam biti popoln in dati vse od sebe. Na srečanja se pripravljam enako, ogledam si video, ki ga dobim.

Vas morda drugače pokrivajo?

Morda so pozornejši name pri igri pick and roll, kjer pa potem poskušam najti tretjega igralca in ga dobro zaposliti s podajo. Sicer pa moj Houston igra svojo igro, žoga dobro kroži, iščemo najbolje postavljenega igralca.

Ste pa zagotovo še bolj priljubljeni, kot ste bili?

Tega sem že vajen, četudi je zdaj novinarjev več. Čakajo me po treningu, hočejo vedeti vse o meni. Zanima jih, kako Slovenci gledajo na moje tekme in igro, kako popularna je košarka v Sloveniji.

V teh dneh, ko naravnost blestite, se je nabralo kar nekaj vaših domiselnih potez. Stvar navdiha?

Sem tak igralec, ki vedno rad naredi kakšno potezo več za publiko. To sem počel že v mlajših selekcijah, niti zdaj se nisem spremenil. Ko sem bil majhen, sem gledal tudi ligo NBA. Morda sem se tudi kaj naučil.

Na eni od tekem, kjer ste zmagali (104 : 103 za Rakete proti Gromu iz Oklahome), sta si z ameriškim reprezentantom Westbrookom skorajda skočila v lase. Očitno ste ga z dobro igro spravili ob živce.

Tekma proti Oklahomi je bila posebna, saj smo imeli že 10 točk zaostanka. A smo se vrnili v igro. Tudi zavoljo dobre igre v obrambi. Moje dolge roke so neugodne za tekmeca, ki ga pokrivam. Russllu Westbrooku sem zlezel pod kožo, nisem mu dal dihati, povrhu vsega sem ga sprovociral in mu še ukradel žogo.

Čeprav vam poleti poteče pogodba, pa pritiska zaradi tega ne čutite. Ali pa ga dobro skrivate.

Ne čutim pritiska, igram svojo košarko, poskušam pokazati največ, kar znam in zmorem. V tem neizmerno uživam, in to šteje.

Kaj je letos za vas v ligi drugače, kot je bilo lani?

Liga je skrajšana in zgoščena. A to ni bistveno, bistveno je to, da sem dobil priložnost. Brez minut na parketu se ne morem dokazati. Včasih sem igral 10 minut, pa šel na klop in se spet vrnil za 10. Dve minuti sem potreboval, da sem se sploh ogrel. Zdaj tega ni več, trener mi verjame in zaupa.

Brez zaupanja vašega trenerja pa ne gre.

Kevin McHale mi je dal vso svobodo, na vsakem koraku mi izraža zaupanje. To je dragoceno zame. Vseskozi mi je stal ob strani in me spodbujal, tudi ko še nisem bil član prve peterke.

Pred 15. marcem je bilo precej govora o tem, da boste menjali ekipo in se preselili k Lakersom.

Govoric je bilo veliko. Moj zastopnik Rade Filipović je potrdil, da sem bil precej blizu odhodu iz Houstona, a sem vesel, ker sem ostal. Tu se počutim odlično, ekipo vodim proti končnici. Moja naloga je le, da izkoristim dano priložnost. Morda ne bo več take.

Kakor kaže zdaj, bi se v prvem krogu končnice pomerili z Oklahomo, ki vam ustreza.

V tej sezoni smo z njimi igrali štirikrat, dvakrat smo zmagali, enkrat tesno izgubili. Ustrezajo nam, to je res. A je treba vedeti, da je končnica povsem druga zgodba kot redni del lige.

Za dobrim konjem se dviga prah, prav tako za dobrim košarkarjem. Po 1. 7. bo jasno, kje boste igrali v novi sezoni, saj se vam izteče pogodba.

Šele 1. julija lahko začnem pogovore, zato se s tem zdaj ne obremenjujem, saj želim uspešno končati to sezono. Je pa res, da bo z dobrimi igrami tudi zanimanje večje.

Poletje je bilo v zadnjih letih rezervirano za reprezentanco.

Kako bo letos, še ne vem. Pogovori s Košarkarsko zvezo Slovenije potekajo. Obvestil sem jih, da bom moral zaradi nove pogodbe in zdravniških pregledov večkrat v ZDA. Končne odločitve še nisem sprejel.

Ostal je tudi grenak priokus na EP 2011 v Litvi.

Ni bilo dobro, tega se vsi zavedamo. A gledanje nazaj ne pomaga, z mislimi smo pri naslednjih preizkušnjah. Pogrešal sem tudi pravo kemijo s selektorjem Božidarjem Maljkovićem. Upam, da bo naslednjič boljše.

Kaj imate v mislih?

Komunikacija ni bila prava. Več se moramo pogovarjati. Vem, da je Božidar zelo dober trener. Prepričan sem, da bo zdaj boljše, saj se že poznava.

Leta 2013 bo Slovenija gostila evropsko prvenstvo.

Veselim se nastopa pred domačo publiko. Upam le, da bom zdrav!

Če Maja v Houstonu z domačo hrano poskrbi za Slovenijo v malem, pa Goran priznava, da pogreša svoje najbližje.

Med najinim pogovorom me je dvakrat klical brat Zoran, s katerim sva zelo povezana, pogrešam pa starše in prijatelje. Družina mi veliko pomeni.

Deli s prijatelji