BASEL – Mednarodnim športnim federacijam je treba preprečiti, da bi še naprej izkoriščale pravne praznine, ki so postale gojišče koruptivnih dejanj. Še zlasti dogajanje v Mednarodni nogometni zvezi (Fifa) buri duhove, kajti pomembnost nogometa presega osebno urjenje, družabnost v društvih ali preprosto zadovoljstvo, ki ga vzbuja igra. Od profesionalnega športa so namreč odvisne kariere igralcev, zadovoljstvo in bolečina navijačev, od izidov meddržavnih tekem ter uspešnosti organizacije mednarodnih prvenstev pa njihova nacionalna identiteta.
Šport postal milijardni posel
Šport, še zlasti nogomet, je v zadnjih desetletjih postal tudi milijardni posel in najpozneje v tej točki se začenjajo realni problemi, je nedavno o tem za nas samo na videz precej oddaljenem problemu zapisal znameniti nemški tednik Die Zeit.
Za kaj gre? Mednarodne krovne športne organizacije (Mok, Fifa, Uefa itn.) so se s prihodki od trženja v množičnih medijih in sponzorstev iz nekdanjih džentelmenskih klubov že zdavnaj prelevile v prava multinacionalna podjetja. Takšnemu razvoju pa niso sledile tudi vodstvene strukture, ki zato znatno zaostajajo za ekonomskimi in etičnimi zahtevami, ki jih narekujejo sodobna poslovna razmerja v športu. Športni funkcionarji in predstavniki poslovno izstopajočih športnih organizacij so namreč vse bolj izpostavljeni skušnjavam (samo)protekcije in korupcije. Ob tem se šport hkrati spopada s številnimi drugimi problemi, npr. dopingom, goljufijami pri stavah in pranjem denarja.
Temne plati sodobnega športa
Da bi se spopadle s temnimi platmi sodobnega športa, bi morale bogate in vplivne mednarodne športne zveze, je zapisal nemški tednik, aktivirati vse moči na dveh ravneh. Prvič, vse države, ki gostijo mednarodne športne federacije, so dolžne svoje pravno okolje prilagoditi razmeram tako, da bi brez težav sprožile kazenski pregon tudi na tem področju. Po drugi plati pa ni nič manj žgoča potreba, da bi tudi športne organizacije zagotovile zanesljive in trdne pravne okvire in red v lastnem okolju. Mednarodna skupnost držav se mora zavedati pomena športa in ga ne sme več obravnavati kot pravno prazen prostor.
Čeprav sodnik zagotovo ni primerna oseba, da bi odločala o kršitvah igralnih pravil v športu, vendar zaradi tega ni več dopustno tolerirati mednarodnih športnih organizacij kot lovišče, v katerem vladajo politika moči in brezobzirni poslovneži. Države, v katerih imajo sedež mednarodne krovne športne organizacije, so torej na potezi, da ustvarijo verodostojne nadzorne mehanizme.
Preganjal jih bo
Marka Pietha, profesorja kazenskega prava in kriminologije na univerzi v Baslu, so nedavno imenovali za predsednika neodvisnega odbora, ki se bo s temi vprašanji ukvarjal v Fifi, ki je bila v zadnjih letih tarča številnih očitkov o koruptivnem delovanju njenih funkcionarjev. Švicar ima za seboj zelo bogato kariero. Delal je tudi na Inštitutu Maxa Plancka v Nemčiji in Inštitutu za kriminologijo v Cambridgeu (VB). Od leta 1989 do 1993 je bil šef sekcije za gospodarsko kriminaliteto, pranje denarja in organizirani kriminal v švicarskem zveznem uradu za pravosodje.
