Širjenje trga formule 1 se zdi domala neustavljivo. Moštva najodmevnejšega avtomobilističnega tekmovanja na svetu so že obiskala dirkališča v številnih državah na vseh petih celinah. Nazadnje je formula v novem okolju pristala jeseni lani, ko je na povsem novem dirkališču Budd v državi Utar Pradeš na krstni dirki za veliko nagrado Indije zmagal svetovni prvak Sebastian Vettel. Za širjenje horizonta formule 1 je kajpak najzaslužnejši 82-letni šef Bernie Ecclestone, ki ji je posvetil več kot polovico življenja.
Leta 1972 je Britanec za 100.000 funtov kupil dirkalno moštvo Brabham, doslej pa je s trženjem najprestižnejšega avtomobilističnega dirkalnega niza zaslužil že milijardne vsote. Britanec je iz formule 1 zgradil pravo tiskarno denarja. V minulih desetletjih jo je razvil v enkraten sistem, ki vedno znova zbuja jezo med tekmovalnimi moštvi. Čeprav brez njih ne bi bilo dirk, se moštva vedno znova soočajo z neizogibno resnico, da polovico potrebnega denarja dobijo prav iz dobička, ki ga s sistemom iztrži Ecclestone. Drugo polovico pospravijo podjetje Delta Topco in njegove hčerinske firme, ki se ukvarjajo z organizacijo in trženjem formule 1. Njihovi lastniki so finančni investitor CVC Capital, banke in Berni Ecclestone s svojo družino. Kako si ti delijo denar med seboj, je bilo mogoče do nedavnega samo ugibati.
Ogromni denarci
Pred dvema letoma pa je Christian Sylt, poznavalec formule 1 in nekdanji sodelavec Ecclestona, izdal študijo Formular Money, v kateri je predstavil finančne številke o tem tekmovalnem nizu v letu 2010. Čeprav so v njej le ocene in preračunavanja, so jo poznavalci dobro sprejeli. Prihodki finančnega holdinga Delta Topco naj bi predlani znašali kar 1,493 milijarde dolarjev! Po Syltovih izračunih naj bi bilo za stroške organizacije, transport in produkcijo TV-prenosov porabljenih okoli 325 milijonov dolarjev. Dobiček pred poplačilom davkov naj bi torej znašal 1,168 milijarde zelencev, tako da je donosnost dosegla neverjetnih 78 odstotkov. To je kar 11-krat več, kot je znašala povprečna donosnost podjetij, ki kotirajo na nemški borzi! Prihodke sestavljajo TV-pravice, sponzorstva in milijoni, ki jih Ecclestonovemu imperiju vplačujejo lastniki dirkališč. Medtem ko morajo nogometni klubi po navadi tudi za domače tekme najemati stadione, morajo dirkališča bogato plačati, da se na njih lahko sploh dirka! Lastnike indijskega dirkališča Budd International Circuit je to lani stalo zajetnih 40 milijonov dolarjev. Tradicionalna dirkališča, kakršno je na primer Nürburgring v Nemčiji, od katerega je Britanec zahteval 23 milijonov, so zato v vse hujši stiski, saj s prihodki komaj pokrijejo velikanske zneske. Imola (Italija) in Magny-Cours (Francija) sta se že umaknila s tekmovalnega koledarja Fie. Ecclestona to prav nič ne skrbi, saj se pojavljajo vedno novi kandidati, ki med seboj tekmujejo, da bi pridobili prestižno dirko formule 1, ki se tako širi zlasti proti vzhodu. V preteklih letih so se nizu pridružila na primer dirkališča v Maleziji, na Kitajskem, v Singapurju in Južni Koreji ter Bahrajnu, Turčiji in Abu Dabiju na Bližnjem vzhodu. Kjer je veliko denarja, formula 1 ni daleč proč. Kot sta se dogovorila Vladimir Putin in Ecclestone, bodo dirko formule 1 – kmalu po zimskih OI 2014 – čez dve leti prvič priredili v Sočiju v Rusiji.
Posli cvetijo še naprej
Ecclestone nima nobenih moralnih pomislekov pri poslih z monarhi in oligarhi. Celo z diktatorji in zatiralci ne! Kljub lanskim krvavim nemirom v Bahrajnu in nasprotovanju tamkajšnje opozicije so lansko pomlad dirko odpovedali šele zaradi pritiska moštev. Konec tega tedna jo bodo v zalivski kraljevini vnovič priredili kljub napovedanim protestom. Ecclestonu posli še naprej cvetijo. Nič ne de, da so zaradi novega indijskega dirkališča pri New Delhiju razlastili tamkajšnje revne kmete. Za kvadratni meter zemlje so jim plačali po 12 evrov, vstopnica za dirko formule 1 pa stane od 35 do 500 evrov.
