Mladi slovenski košarkar Aleksej Nikolič (186 cm, 1995) bo športno pot nadaljeval v Sarajevu, kjer je podpisal večletno pogodbo z ekipo OKK Spars. V Sarajevu so vendarle prepoznali kakovost kapetana kadetske reprezentance, ki pa je v treh mesecih doživel pravo kalvarijo. To je povzročila Košarkarska zveza Slovenije (KZS) s svojo nonšalanco. »Ogorčeni smo, kako so se obnašali v primeru Alekseja. Tega si fant ni zaslužil. Navsezadnje so se na KZS igrali z usodo še nepolnoletnega košarkarja,« pravi oče David, svojčas tudi pomočnik Aleša Pipana v članski vrsti.
Zveza je trdila, da ta Aleksejeva bianko izpisnica velja le za prestop med slovenskimi klubi. »Za odhod v tujino mu niso hoteli izdati poverilnega pisma,« trdi oče David in ob tem namigne, da bi bilo lažje, če bi fant hotel v Olimpijo. »Tako mi je rekel predsednik registracijske komisije Goran Semenič.« Prav ta gospod je Nikoličeve tudi opozoril, da bodo morali plačati odškodnino. »Vse skupaj je ena velika sramota!« Družino Nikolič je tudi negativno presenetilo, da KZS ni zmogel, hotel ali želel rešiti primera, ampak je elegantno odgovornost prenesel na svetovno košarkarsko zvezo (Fiba).
Nesmotrno početje zveze
»Vse so imeli na dlani, pa se nismo mogli odločiti,« opozarja oče David na nesmotrno početje zveze. »Goran Semenič in Iztok Rems sta obljubila, da se bo zadeva pospešila, a ni bilo nič od tega. Le zavlačevali so. To jim ni v čast in ponos.« Sprva so Nikoličevi menili, da se primer tako počasi rešuje, ker je poseben. V takem primeru je Fiba pozorna in dosledna, saj gre za prestop nepolnoletnega košarkarja na tuje. »Na koncu se je izkazalo, da je Fiba zadevo rešila v dveh dneh, KZS pa je zavlačeval,« pristavlja David, ki se je odločil, da v taki KZS ne misli več sodelovati.
»Danes bom odstopil kot član nadzornega odbora zveze, tu ob takem ravnanju nimam kaj iskati. Zavedajte se dobro – razmere na zvezi niso tako rožnate, kot jih slikajo.« Ob tem se človek nehote vpraša, ali bo Aleksej sploh še hotel igrati za Slovenijo. »To nikoli ni bila niti ne bo težava. Navsezadnje to v naši družini ni bil nikoli problem. Sam sem bil v reprezentanci tri leta, sin Mitja pet, Aleksej pa že dve. 10 sezon smo dali za Slovenijo.« Pri vsej zgodbi se je dejansko ponovil primer Saše Vujačića, ki so mu tudi metali polena pod noge, ko je šel mladoleten na tuje. »Najpomembneje je, da je Aleksej vse to dobro prenašal; ob strani so nam stali OKK Spars s predsednikom Nihadom Selimovićem in agencija Wassermann Media Group. Brez njih nam ne bi uspelo,« je sklenil oče David, ki je pričakoval, da jih bo KZS obvestil o rešenem primeru v Švici na sedežu Fibe. Pa se niti to ni zgodilo. »Potem pa se vsi sprašujemo, zakaj nekateri košarkarji ne želijo igrati za Slovenijo. Odnos šteje. Samo to.«
