Sončni D varuje pred okužbami
Sezona okužb dihal je letos pohitela, tako tudi strokovnjaki hitijo z nasveti, kako se oborožiti pred nadležnimi in tudi nevarnimi boleznimi. Vitamin D, v maščobi topen vitamin, ki ima pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob ter pri delovanju imunskega sistema, med drugim pa povečuje zmožnost tankega črevesa, da lahko učinkovito absorbira kalcij iz prehrane, je eden tistih borcev, ki vpliva tako na prirojeno kot na pridobljeno imunost in vpliva na številne življenjsko pomembne funkcije.
Huda oblika covida-19 se pogosteje razvije pri tistih, ki imajo pomanjkanje vitamina D.
Na prirojeno imunost deluje tako, da telo ščiti pred bakterijskimi in virusnimi okužbami, na pridobljeno pa tako, da ublaži t. i. citokinski vihar, ki je lahko usoden tudi pri covidu-19. Posebno pomemben je vpliv vitamina D na prirojeno imunost, saj telo okrepi za boj proti bakterijam in virusom, tudi proti SARS-CoV-2. Strokovnjaki opozarjajo, da se huda oblika covida-19 pogosteje razvije pri tistih, ki imajo pomanjkanje oziroma hudo pomanjkanje vitamina D – to pa je za naše geografsko območje kar značilno, kajti jeseni in pozimi moč sončnih žarkov in zadostna, da bi zagotavljala ustrezno preskrbljenost z endogenim vitaminom D, zato je treba ustrezno količino zaužiti s hrano oziroma dodajanjem.
Živila živalskega izvora
Najpomembnejši prehranski vir vitamina D so živila živalskega izvora, precej manj ga je v rastlinskih živilih. Najbogatejši viri so z maščobo bogata živila, kot so ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki, predvsem pa živila, obogatena z vitaminom D.
V nekaterih geografskih območjih (npr. severna Evropa) je ta problem še bolj pereč, v tropskih območjih pa je izpostavljenost soncu lahko zadostna skozi vse leto. V Sloveniji med oktobrom in aprilom vitamina D primanjkuje kar okrog 80 odstotkom prebivalcev! Drži, da si lahko v poletnem času naredimo velike zaloge, če smo zunaj med 10. in 16. uro in nismo namazani s sredstvom za zaščito pred soncem, a marsikdo se ne zaveda, da te zaloge trajajo le nekaj tednov, največ dva meseca. Če ga ne jemljemo vse leto, je priporočljivo, da ga začnemo jemati čim prej jeseni. Tako bomo obdržali poletno raven in preprečili njegovo poznejše pomanjkanje.
V boj proti covidu-19
Dodajanje vitamina D dokazano zmanjša pogostost akutnih okužb dihal, tudi covida-19. Kot rečeno, strokovnjaki ugotavljajo, da je potek bolezni hujši pri bolnikih z njegovim pomanjkanjem, zato priporočajo jemanje vitamina D3 v obdobjih okužb dihal in pri posameznikih s covidom-19. V raziskavah so dokazali pozitivne učinke vitamina D v času virusnih okužb dihal. Potrdili so, da zmanjša njihovo pogostost, skrajša čas okužbe ali ublaži njihove posledice (tudi covida-19). Med aprilom in decembrom 2020 se je delež odraslih prebivalcev Slovenije, ki so jemali vitamin D, s 33 odstotkov povečal na 56.
Pred pandemijo ga je jemalo zgolj osem odstotkov Slovencev, med pandemijo pa se je občutno povečalo zavedanje o njegovi pomembnosti. A strokovnjaki opozarjajo, da to ni alternativa cepljenju, ampak pomemben korak k preprečevanju posledic pomanjkanja vitamina D! Te so številne, predvsem slabša odpornost proti različnim virusom in bakterijam, slabša mišična moč ter hormonsko in psihično neravnovesje.
Vitamin D ni alternativa cepljenju!
Predvsem zaradi novih spoznanj o pomembnosti jemanja vitamina D pri okužbah dihal je trg preplavljen z najrazličnejšimi izdelki, ki ga vsebujejo. Pomembno je, da izberemo izdelek, ki mu zaupamo, ker je kakovosten, varen in učinkovit, svetuje tudi mag. Nina Pisk, mag. farm., spec. klinične farmacije, iz Gorenjskih lekarn: »Pomembno je vedeti, da niso vsi izdelki v obliki tablet, kapsul, sirupov ... zdravila. Zdravila so izdelana v skladu z dobro proizvodno prakso, ki velja za farmacevtsko industrijo, in je pod ustreznim nadzorom kakovosti in vsebnosti zdravilnih učinkovin. Svetujem kupovanje registriranih zdravil in nakup izdelkov v lekarni.« Status zdravila na recept oziroma brez recepta za potrošnika pomeni dodano vrednost, saj kakovost, varnost in učinkovitost teh zdravil redno spremljajo in preverjajo neodvisne ustanove.
Posebno občutljivi za pomanjkanje vitamina D so dojenčki, ki ga z maternim mlekom ne dobijo v zadostnih količinah. Pomanjkanje povzroča motnje v presnovi kalcija in fosfatov, kar lahko privede do zmanjšane kostne gostote in večjega tveganja za zlome in za nastanek osteoporoze v zrelih letih. Pomanjkanje vitamina D pri otrocih pomeni tveganje za nastanek rahitisa, za katerega so zaradi motnje pri mineralizaciji kosti značilne deformacije skeleta in izrastline na hrustancih, zato se vsaj v prvem letu življenja priporoča dodajanje 10 μg vitamina D na dan. Pri otrocih, ki so hranjeni z mlečno formulo, je treba stopnjo dodajanja vitamina D prilagoditi. Drugi znaki rahitisa so zmanjšana moč mišic, zmanjšan mišični tonus in povečana občutljivost za okužbe. Ogrožena skupina za pomanjkanje vitamina D so tudi tisti starejši odrasli, ki se zadržujejo pretežno v zaprtih prostorih, saj tam večino časa niso izpostavljeni sončnim žarkom, kar onemogoča biosintezo vitamina D. Hkrati je zanje značilen okrepljen proces razgrajevanja kosti, ki ga nezadostna preskrbljenost z vitaminom D še okrepi. V takšnih primerih se priporoča dopolnjevanje prehrane z vitaminom D v obliki obogatenih živil ali prehranskih dopolnil, treba pa je zagotoviti tudi zadosten vnos kalcija.
Vsaka farmacevtska oblika (npr. tableta) vsebuje ponovljivo količino zdravilne učinkovine, ki je kontrolirana pri vsaki seriji izdelka. To pomeni, da z zaužitjem vsake tablete ali kapsule zagotovo dobimo ustrezno količino učinkovine oziroma količino, ki je navedena na embalaži.
