Železo je nujno za imunski sistem

Telo odraslega moškega vsebuje 3,5 grama železa, ženske pa okrog 2,9. Približno dve tretjini vsega železa je v hemoglobinu, večina preostalega pa je vezanega v feritin, beljakovinski kompleks, ki služi kot shramba železa. Ta je v kostnem mozgu, vranici, ledvicah ter želodčni in črevesni sluznici.

»Železo v telesu opravlja številne funkcije. Predvsem je nujno za nastanek hemoglobina, beljakovine v rdečih krvničkah, ki s krvjo prenaša kisik do tkiv in organov,« pojasnjuje specialist družinske medicine Martin Kenda, dr. med., iz Medicinskega centra Barsos.

»Prav tako igra pomembno vlogo v imunskem sistemu. Ljudje, ki imajo nizko raven železa v krvi, so manj odporni proti okužbam. Test železa FER je hiter imunodiagnostični test za izmero feritina – proteina, ki je zaslužen za skladiščenje železa v celicah –, s katerim lahko določimo pomanjkanje železa v krvi. Iz vzorca krvi lahko nato določimo morebitno pomanjkanje železa in ukrepamo, še preden anemija oziroma slabokrvnost postane zelo opazna. Slabokrvnost je namreč najpogosteje pozna posledica pomanjkanja železa. Izrazi se šele takrat, ko telo že izčrpa zaloge.«
 

Majhne zaloge

Če doživljamo simptome, kot so utrujenost, slabša telesna kondicija, brezvoljnost, glavobol, omotica, pekoč jezik, razpoke v ustnih kotih, krhki lasje in nohti, slaba odpornost proti nizkim temperaturam ter zmanjšana odpornost proti okužbam, nas je že doletela kronična slabokrvnost, opozarja sogovornik: »Pri otrocih se ta kaže kot nemir in motnje zbranosti. Pomanjkanje železa je v današnjem času najpogostejša prehranska motnja. Zaloge železa v telesu so razmeroma majhne (le nekaj gramov), sposobnost organizma za absorpcijo pa je precej omejena.


Pri blagi slabokrvnosti bolnik nima večjih težav, pri hudi pa je počutje slabo in takrat bolnik potrebuje počitek, medtem ko pri blagi delazmožnost ni vprašljiva.«

Treba pa je odkriti vzrok, poudarja sogovornik z Barsosa: »Izključiti je treba krvavitve, moteno absorpcijo ali morda povečane potrebe po železu. Bolnika z anemijo spremlja zdravnik družinske medicine, le v izjemnih primerih je potrebna napotitev k hematologu. Pri zdravljenju slabokrvnosti s peroralnimi železovimi preparati lahko opravimo laboratorijsko kontrolo na primer čez tri mesece, podobno velja, ko slabokrvnost zdravimo z vitaminom B12 ali folno kislino.«


Pa si pri pomanjkanju železa lahko pomagamo tudi sami? Kenda pojasni: »S hrano povprečno vnesemo od 10 do 15 miligramov na dan, iz hrane v črevesju se v kri absorbira le od 10 do 30 odstotkov zaužitega železa, zato je za zdravljenje slabokrvnosti zgolj skrbna izbira živil pogosto premalo.«