Rak na želodcu dvakrat pogosteje doleti moške

Eden najbolj zahrbtnih predstavnikov rakov prebavil je rak želodca, ki je po smrtnosti na tretjem mestu med rakavimi boleznimi na svetu. V Sloveniji zaradi njega zboli več kot 470 ljudi na leto, kar dvakrat pogosteje pa obolevajo moški. »Pri tej obliki raka pogosto opažamo tudi družinsko nagnjenost,« prof. dr. Bojan Tepeš, podpredsednik Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo (SZGH).



Rak na želodcu je maligen tumor, ki običajno vznikne v želodčni sluznici in se lahko izjemno hitro razširi po vsem telesu. Začetni simptomi so večinoma blagi, zato bolniki pomoč velikokrat poiščejo prepozno.

Tleča okužba

»Bolezen se začne po 40. letu, vrh pa doseže med 60. in 80. letom. Kljub napredku kirurgije in adjuvantnega zdravljenja je smrtnost zelo visoka, in sicer kar 72,1-odstotna,« je ob mednarodnem dnevu želodca povedal prof. dr. Bojan Tepeš in znova poudaril, da bi k izboljšanju preživetja lahko bistveno prispevala zgodnja diagnoza, še bolj smiselno pa bi bilo preprečiti nastanek raka na želodcu, saj danes poznamo glavne razloge za to.



Na to, ali bomo razvili raka na želodcu ali ne, vplivajo tudi genetski dejavniki pa kajenje, čezmerna teža, druge zdravstvene težave, med največjimi povzročitelji pa je v ospredju dolgotrajna okužba želodca z bakterijo Helicobacter pylori, pojasnjuje: »S to bakterijo se v zgodnji mladosti pri nas okuži večina ljudi, bakterijo nato, če okužbe ne pozdravimo z antibiotiki, nosimo vse življenje s sabo. Tleča okužba sicer povzroči kronični gastritis, a okuženim to ne povzroča težav. Pri polovici okuženih se sčasoma razvije kronični atrofični gastritis, pri 40 odstotkih prizadetih pa napreduje v intestinalno metaplazijo. Oboje, atrofija in metaplazija, pomenita nastanek predrakavih sprememb na steni želodca. V tem času bakterija iz želodca sicer izgine, vendar se vanj naselijo druge bakterije, ki pripeljejo do raka na želodcu. To se zgodi pri treh odstotkih okuženih s H. pylori po več desetletjih okužbe.«



Pomemben je tudi podatek, s katerim sevom bakterije se okužimo: »Dovolj zgodaj je treba ugotoviti, ali je posameznik okužen s H. pylori, in okužbo odpraviti z antibiotično terapijo. Z odpravo okužbe pri mlajših ljudeh, ki še niso razvili atrofije in intestinalne metaplazije, se namreč pojav raka na želodcu zmanjša za več kot polovico.«

Nujna preventiva: presejanje na okužbo

Znaki raka na želodcu so neznačilni ali pa se pojavijo razmeroma pozno, ko je bolezen že razširjena. Pojavijo se tiščanje v predelu žličke, občutek zgodnje sitosti, odpor do mesa, motnje požiranja, bruhanje, bruhanje krvi iz želodca ali požiralnika. »Ob napredovali bolezni se pojavijo hujšanje, nabiranje tekočine v trebušni votlini, povečane bezgavke v levi nadključnični loži, jetrne metastaze, pljučne metastaze, krukenbergov tumor v jajčnikih. Če ste moški, starejši od 50 let, če imate v družini znanega raka na želodcu in če nenadoma v zgornjem delu trebuha občutite tiščanje, pečenje, napihnjenost, je treba obiskati gastroenterologa,« opozarja sogovornik in pristavlja, da je operativno zdravljenje možno le pri nekaj več kot polovici bolnikov: »Pet let po radikalni operaciji preživi polovica bolnikov s stadijem II ali IIIA in le četrtina s stadijem IIIB. Bolniki s stadijem IV tudi po radikalnem zdravljenju le izjemoma preživijo pet let. V Sloveniji je petletno preživetje vseh bolnikov z rakom na želodcu 28-odstotno. Razlog je predvsem v tem, da se bolezen ugotovi pozno. K izboljšanju preživetja bi lahko bistveno prispevala zgodnja diagnoza, seveda pa bi bilo bolezen najbolje preprečiti.«



In kakšne izboljšave predlaga? »Organizirati bi morali program odkrivanja in zdravljenja okužbe na državni ravni po vzoru programa Svit. Presejanje na to okužbo se mora začeti med 20. in 30. letom, ko še ni atrofije in intestinalne metaplazije kot posledice okužbe. To bi bil program primarne prevencije. Seveda pa bi morali vzpostaviti tudi program sekundarnega preprečevanja, kar pomeni odkrivanje okužbe pri starejši populaciji, ki že ima predrakave spremembe. Poleg ozdravitve okužbe bi bilo treba zagotoviti tudi program endoskopskega sledenja za tiste, ki imajo napredovale predrakave spremembe sluznice želodca,« pojasnjuje prof. dr. Tepeš in ocenjuje, da bi dolgoročno tako v Sloveniji vsako leto preprečili 236 primerov smrti zaradi raka na želodcu, seveda pa tudi prihranili vrtoglave zneske zdravljenja.

Kajenje in alkohol

Upajmo, da bo slovensko zdravstvo naredilo velik korak naprej, vsekakor pa mora vsak za svoje zdravje najprej poskrbeti sam. Kako, svetuje sogovornik: »Treba je preveriti, ali smo okuženi s H. pylori. To lahko naredimo z neinvazivnim urea dihalnim testom. Vsak, ki ima okužbo, mora biti po slovenskih in evropskih priporočilih zdravljen. Upoštevati pa je seveda treba osnovna pravila zdravega življenjskega sloga. Obroki naj bodo redni, ne preobilni. Kajenje prek prostih radikalov uničuje želodčno sluznico, prekrvitev želodca se slabša, kar je zelo škodljivo predvsem pri akutnih težavah z želodcem. Seveda pa je pomembno tudi redno gibanje, najbolje na svežem zraku.« Ne pozabimo pa niti na alkoholne pasti, sklene prof. dr. Tepeš.
»Alkohol že v nekaj minutah po zaužitju preide v krvni obtok. Manjši del preide v kri že skozi sluznico želodca, večji del pa skozi sluznico tankega črevesa. Kadar pijemo na prazen želodec ali kadar uživamo močnejše in peneče se pijače, alkohol prehaja v kri še hitreje. Skorajda ni organa v človeškem telesu, ki ga zloraba alkohola ne bi prizadela. Najpogosteje so okvarjeni srce, jetra, želodec in periferni ter centralni živčni sistem. Dolgotrajno čezmerno uživanje alkohola lahko povzroči kronični gastritis.«