Pri delu in športu pretiravamo

Vzrokov za pogoste bolečine v križu in vratu je mnogo, vendar je najpogostejši sprememba v medvretenčni ploščici ali diskusu, ki je iz hrustančnih plošč, fibroznega obroča ali pulpoznega jedra, pojasnjuje dr. Matic Ivanovski, dr. med., specialist fiziater v Rimskih termah: »Hrbtenica nosi težo telesa. Pred rojstvom in prvo leto po rojstvu se medvretenčna ploščica prehranjuje s pomočjo krvnih žil, po četrtem letu starosti se te žile zarastejo in izginejo, nato se medvretenčni diskus prehranjuje samo z difuzijo. Pri tem je za dobro prehrano potrebna stalna izmenjava razbremenitve in obremenitve, ki deluje kot črpalni mehanizem. Glavni vzrok splošne degeneracije diskusa pri človeku je predčasno staranje, zaradi slabe prehrane lahko že zgodaj vidimo spremembe. Po 30. letu starosti je le malo hrbtenic, ki ne bi kazale znakov staranja.«

Pomagajmo si sami

Redna skrb za hrbtenico je zato nujna, za preventivo pa lahko največ naredimo sami. Sploh tisti, ki zavoljo službe pogosto in dolgo sedimo, bi se morali zavestno odzivati na opozorila stroke o nujnosti rednega raztegovanja in razgibavanja med delovnim časom: »Naša hrbtenica je najbolj obremenjena, če jo stalno in več ur zadržujemo v enem položaju. Zato jo je treba tudi sprostiti. Če smo na delovnem mestu ali v šoli, se vsako uro za nekaj minut sprehodimo po prostoru ali v naravi. Pomembno je, da se tega navadijo že otroci. Jutranja telovadba je učinkovita, ker s tem telo pripravimo na dnevne obremenitve. Izvajamo vaje za raztezanje, dihanje, vaje za moč, gibljivost in sproščanje. Predvsem smo pozorni, da redno izvajamo vaje za krepitev hrbteničnih mišic z vseh strani.« Po napovedih vremenoslovcev bo v prihodnjih dneh občutno hladneje, povsem zimsko, zato velja upoštevati opozorila: »Pomembni so tudi primerna obutev in oblačila. Pretirano izpostavljanje mrazu, predvsem če je hrbtenica ogreta ali če je koža v tem predelu prepotena, je lahko vzrok za bolečino. Neprimerna obutev sčasoma povzroči številne preglavice, od deformacije stopal, nastanka kožnih bolezni, skrajšanih mišic, vezi in krčnih žil. Ohranjanje primerne telesne teže je za mnoge velik izziv. Predvsem skrajnosti v telesni teži so za hrbtenico zelo škodljive. Pretirana debelost obremenjuje hrbtenico in vodi k povečanemu nastanku kostnih izrastkov, podhranjenost pa močno vpliva na gostoto kostne mase, kar lahko vodi v osteoporozo.«


Ministrstvo za zdravje priporoča vsaj 150 minut zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden, s katero lahko občutno zmanjšamo tveganja, ki jih prinaša sedeči slog: »Med sedenjem so nekatere mišice v pasivnem skrajšanjem položaju, spet druge v podaljšanem. To lahko pripelje do mišične zakrčenosti oziroma raztegnjenosti. S tem se poruši ravnovesje med agonističnimi in antagonističnimi oziroma sinergističnimi mišičnimi skupinami, ki nadzirajo položaj trupa pri pokončni stoji. Pojavijo se funkcionalne nepravilnosti telesne drže, ki lahko dolgoročno povzročijo trajne okvare hrbteničnih struktur. Za preprečevanje bolečin v hrbtenici je zlasti pomembno ohranjati vzdržljivost, moč in zadostno gibljivost mišic. Najbolje je raztezati hrbtne mišice v položaju mačke, z zasukom trupa ali pa si pomagamo z veliko žogo. Pomembno je tudi raztezanje vodoravnih upogibalk ramenskega obroča in raztezanje upogibalk trupa na veliki žogi.«

Nezdrav življenjski slog

Bolečine v hrbtenici pri ljudeh povzročajo težave občasno ali redno. Statistike kažejo, da približno 65 odstotkov aktivnega prebivalstva išče zdravniško pomoč zaradi bolečin v križu, nadaljuje dr. Ivanovski: »Na hrbtenici je posebno občutljivo eno mesto, ki trpi izjemne preobremenitve in je zato večja možnost zgodnje obrabe in bolezenskega stanja. Ta segment leži na mestu, kjer pride zadnji gibljivi segment ledvene hrbtenice v prvi negibljivi segment križnične hrbtenice. Precej pogoste so tudi bolečine v vratni in ledveni hrbtenici: ti segmenti so najbolj gibljivi, zato na teh mestih nastanejo največje spremembe.«

Bolečine v sklepih so zelo pogoste, največkrat pa si jih povzročimo sami z nezdravim življenjskim slogom. Kot še ugotavlja sogovornik, smo danes nagnjeni k pretiravanju, naj bo to pri delu ali športu: »Velikokrat sklepe preprosto pripeljemo do tega, da ne zmorejo več svoje funkcije. Pojavi se bolečina, ki je posledica obrabe sklepnega hrustanca. Največkrat so na udaru veliki nosilni sklepi, med katere spadajo kolki in kolena. Sočasno trpi hrbtenica, nemalokrat se pojavi bolečina v ramah. Do obrabe sklepnega hrustanca pri slednjih največkrat pripelje pretiravanje pri športnih dejavnostih, ko je bolečina posledica športne poškodbe.« Ema Bubanj