KAKOVOST ZRAKA
Notranji pogosto slabši od zunanjega
V preteklosti smo se večinoma ukvarjali z onesnaženostjo zunanjega zraka, zadnja leta pa se čedalje bolj zavedamo, da je za zdravje pomembna tudi njegova kakovost v zaprtih prostorih.
Odpri galerijo
Delci (dim cigaret, sveč, kadil, prikurjenju itd.) sodijo med najbolj škodljivaonesnaževalanotranjega zraka. FOTO: Guliver/thinkstock Getty Images/istockphoto
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki se sklicuje na podatke Svetovne zdravstvene organizacije, navaja, da zaradi izpostavljenosti onesnaževalom v notranjem zraku po svetu vsako leto umre okoli 4,3 milijone ljudi. V zaprtih prostorih (dom, delovno mesto, vrtci, šole, trgovine, kino, telovadnica...) preživimo kar od 85 do 90 odstotkov dneva, zato bi se morali še bolj posvečati raziskavam o kakovosti notranjega zraka in ukrepom za njegovo izboljšanje. Med najbolj ranljive poleg starejših in bolnikov spadajo otroci, zato se veliko pozornosti v Evropi in pri nas namenja kakovosti zraka v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Onesnažen zunanji zrak prehaja v notranjost, kar je problem zlasti za zdravje tistih, ki živijo ali delajo ob poznanih virih onesnaževanja (ob zelo prometnih cestah, v naseljih, kjer se ogrevajo s trdnimi gorivi, v industrijskih predelih). Dolgotrajna izpostavljenost virom onesnaženja lahko vodi v poslabšanje ali razvoj nekaterih bolezni (astma, alergije, kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučni rak, bolezni srca in ožilja ter druge), pravi doc. dr. Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in dodaja: "V epidemioloških raziskavah so v notranjem zraku kot najpomembnejša onesnaževala, ki škodljivo vplivajo na zdravje, opredelili delce, benzen, ogljikov monoksid in dioksid, formaldehid, naftalen, policiklične aromatske ogljikovodike, radon, trikloretilen in tetrakloretilen."
Za izboljšanje kakovosti notranjega zraka je pomembno še, da v prostorih ne kadimo, da redno vzdržujmo plinske naprave, da pri rabi premoga, lesa ali odprtega ognjišča upoštevamo načela pravilnega kurjenja. "Uporabljajmo do okolja in zdravja prijazne gradbene materiale ter pohištvo, za vzdrževanje čistoče pa sesalec s filtrom HEPA. Po uporabi detergentov, čistil in drugih pripomočkov, ki v zrak sproščajo kemikalije, vedno prezračimo prostore. V zaprtih prostorih ne prižigajmo sveč in ne uporabljajmo osvežilcev zraka. Pozorni smo, da je vlažnost ustrezna (med 40 in 60 odstotkov). Če uporabljamo vlažilnike zraka, jih redno vzdržujmo po navodilih proizvajalca."
klima filter čiščenje zdravje bolezen. FOTO: Takasuu Getty Images/istockphoto
Onesnažen zunanji zrak prehaja v notranjost, kar je problem zlasti za zdravje tistih, ki živijo ali delajo ob poznanih virih onesnaževanja (ob zelo prometnih cestah, v naseljih, kjer se ogrevajo s trdnimi gorivi, v industrijskih predelih). Dolgotrajna izpostavljenost virom onesnaženja lahko vodi v poslabšanje ali razvoj nekaterih bolezni (astma, alergije, kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučni rak, bolezni srca in ožilja ter druge), pravi doc. dr. Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in dodaja: "V epidemioloških raziskavah so v notranjem zraku kot najpomembnejša onesnaževala, ki škodljivo vplivajo na zdravje, opredelili delce, benzen, ogljikov monoksid in dioksid, formaldehid, naftalen, policiklične aromatske ogljikovodike, radon, trikloretilen in tetrakloretilen."
Viri onesnaženjaStrokovnjaki z NIJZ sporočajo, da med najbolj škodljive onesnaževalce notranjega zraka uvrščamo delce, tobačni dim, alergene, ogljikov monoksid in dioksid, vlago – v zaprtih prostorih ob zadostni vlagi dobro uspevajo bakterije, glive in plesni –, kemikalije (v čistilnih sredstvih, preprogah, notranji opremi) in radon.
čevelj semiš zaščita sprej zdravje hlapi bolezen dihanje. FOTO: Ronstik Getty Images/istockphoto
Kaj lahko storimo?
Za izboljšanje in ohranitev zdravja prebivalcev je končni cilj odstranitev oziroma zmanjšanje virov onesnaževanja tako v zunanjem kot notranjem zraku. Kako pa lahko za izboljšanje kakovosti notranjega zraka poskrbimo sami? Na prvem mestu ostaja redno zračenje prostorov, ki ga moramo izvajati pravilno. Okna večkrat na dan odpremo na stežaj za od pet do deset minut, v času, ko so koncentracije zunanjih onesnaževal najnižje. Najprimernejši čas za zračenje je običajno zgodaj zjutraj in pozno zvečer, zunaj prometnih konic. Priporočamo spremljanje stanja onesnaženosti zunanjega zraka, svetuje mag. Simona Uršič z NIJZ.šola razred pouk znanje otroci šolarji tablica računalnik. FOTO: Monkeybusinessimages Getty Images/istockphoto
Za izboljšanje kakovosti notranjega zraka je pomembno še, da v prostorih ne kadimo, da redno vzdržujmo plinske naprave, da pri rabi premoga, lesa ali odprtega ognjišča upoštevamo načela pravilnega kurjenja. "Uporabljajmo do okolja in zdravja prijazne gradbene materiale ter pohištvo, za vzdrževanje čistoče pa sesalec s filtrom HEPA. Po uporabi detergentov, čistil in drugih pripomočkov, ki v zrak sproščajo kemikalije, vedno prezračimo prostore. V zaprtih prostorih ne prižigajmo sveč in ne uporabljajmo osvežilcev zraka. Pozorni smo, da je vlažnost ustrezna (med 40 in 60 odstotkov). Če uporabljamo vlažilnike zraka, jih redno vzdržujmo po navodilih proizvajalca."
