PREMOR
Napolnimo si baterije
Vsake toliko si moramo privoščiti premor od službe; počnimo tisto, česar med letom ne moremo toliko, in se sprostimo.
Odpri galerijo
Življenje je kratko, ne krajšajte si ga še dodatno tako, da si ne vzamete dopusta. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Utrujenost spremlja mnogo človekovih aktivnosti, je mešanica subjektivnih občutkov in objektivnih sprememb, ki vplivajo na delovno storilnost, produktivnost. Lahko je psihičen ali fizičen glede na vrsto dela. Prve znake utrujenosti je pogosto težko objektivno določiti, nekateri se nalagajo in pokažejo šele po določenem času.
Kopičenje utrujenosti, ki se lahko kaže v počasnejših reakcijah, občutku izčrpanosti ob koncu delovnega dneva, razdražljivosti, manj entuziazma in pozitivne energije, med letom lahko vodi v izgorelost. Za vse, kar počnemo, potrebujemo več energije, ki pa smo jo že davno porabili. Potem pa nas telo s krikom opozori, da ne zmore več. Če smo preslišali manjša opozorila, bomo šele ob kriku spoznali, da je čas za dopust.
Življenje je kratko, ne krajšajte si ga še dodatno tako, da si ne vzamete dopusta. Tisti, ki si ga ne, imajo po nekaterih podatkih 21 odstotkov višje tveganje smrti zaradi najrazličnejših vzrokov. Nekateri gredo na dopust enkrat na leto, drugi večkrat po malem, najboljša je, menijo strokovnjaki, kombinacija obojega: en malo daljši dopust in nekaj podaljšanih vikendov, pa bomo na konju.
Koliko časa naj trajal daljši dopust? Glede na izsledke študije, ki so jo opravili raziskovalci z nizozemske univerze Radbound in objavili v časopisu Journal of Happiness Studies, obstaja popolna dolžina trajanja dopusta, ki pozitivno vpliva na zdravje, in to je dlje kot osem dni. V raziskavi je sodelovalo 54 ljudi, povprečno starih 42,5 leta, vsi zaposleni. Raziskovalci so se osredotočali na letni dopust, od 15 do 34 dni, povprečno 23. Znanstveniki so preučevali psihološke procese, povezane s tako dolgim premorom od službe, in kako je to vplivalo na njihovo zdravje med dopustom in po njem.
Spremljali so šest dejavnikov, in sicer zdravstveno stanje, utrujenost, zadovoljstvo, razpoloženje, napetost in nivo energije. V času dopusta so se zdravstvene dobrobiti hitro večale. A učinek je kratkotrajen, že teden dni po vrnitvi v službo je stanje tako kot pred počitnicami. Raziskovalci so odkrili še, da so se zdravstvene dobrobiti povečale med daljšim dopustom, če bi ga radi kar najbolj izkoristili in se počutili zares spočito in sveže, si vzemite več kot osem dni dopusta in svoj čas zapolnite s sproščujočimi dejavnostmi.
Ne gre namreč le za dolžino dopusta, temveč tudi kakovost: kako bi ga radi preživeli? Ob morju v senci, pasivno, ko večinoma ne počnete nič razen kopanja v morju, ali aktivno, ko se ukvarjate s hobijem ali telesno aktivnostjo, od hribolazenja in plavanja, jadranja in deskanja do kolesarjenja. No, splošno priporočilo strokovnjakov je, da ne pretiravamo ne pri enem, torej lenarjenju, ne pri drugem, torej gibanju.
Nagla prekinitev vseh aktivnost kot tudi izpostavljenost povečani aktivnosti (zlasti če jih niste vajeni, torej niste v formi), lahko namreč povzročita negativne posledice. Če čez dan pretežno sedite, bo odmerek gibanja nujen, a postopoma.
Dopust načrtujte. To pomeni, da ne boste odšli sredi dela, nerešenih opravil, saj vas bodo pričakala, ko se boste vrnili. Naredite načrt aktivnosti, ki vas bodo čakale po vrnitvi, tako se boste lahko zares povsem sprostili na dopustu in polnili baterije, kot radi rečemo. Počnite tisto, česar med letom ne morete toliko.
Ne pozabite na kakovostno komunikacijo s prijatelji in družino, nekaj časa pa posvetite tudi sami sebi. Primaren vir ustvarjanja blagostanja v vašem življenju ste namreč vi sami. O dopustu razmišljajte kot o investiciji, ki bo povečala vašo vrednost. Je priložnost za razširjanje obzorij, doživetje česa novega, ustvarjanje spominov, ki bodo ostali za vedno.
Nekaj časa pa posvetite tudi sami sebi.
Življenje je kratko, ne krajšajte si ga še dodatno tako, da si ne vzamete dopusta. Tisti, ki si ga ne, imajo po nekaterih podatkih 21 odstotkov višje tveganje smrti zaradi najrazličnejših vzrokov. Nekateri gredo na dopust enkrat na leto, drugi večkrat po malem, najboljša je, menijo strokovnjaki, kombinacija obojega: en malo daljši dopust in nekaj podaljšanih vikendov, pa bomo na konju.
Koliko časa naj trajal daljši dopust? Glede na izsledke študije, ki so jo opravili raziskovalci z nizozemske univerze Radbound in objavili v časopisu Journal of Happiness Studies, obstaja popolna dolžina trajanja dopusta, ki pozitivno vpliva na zdravje, in to je dlje kot osem dni. V raziskavi je sodelovalo 54 ljudi, povprečno starih 42,5 leta, vsi zaposleni. Raziskovalci so se osredotočali na letni dopust, od 15 do 34 dni, povprečno 23. Znanstveniki so preučevali psihološke procese, povezane s tako dolgim premorom od službe, in kako je to vplivalo na njihovo zdravje med dopustom in po njem.
Spremljali so šest dejavnikov, in sicer zdravstveno stanje, utrujenost, zadovoljstvo, razpoloženje, napetost in nivo energije. V času dopusta so se zdravstvene dobrobiti hitro večale. A učinek je kratkotrajen, že teden dni po vrnitvi v službo je stanje tako kot pred počitnicami. Raziskovalci so odkrili še, da so se zdravstvene dobrobiti povečale med daljšim dopustom, če bi ga radi kar najbolj izkoristili in se počutili zares spočito in sveže, si vzemite več kot osem dni dopusta in svoj čas zapolnite s sproščujočimi dejavnostmi.
Ne gre namreč le za dolžino dopusta, temveč tudi kakovost: kako bi ga radi preživeli? Ob morju v senci, pasivno, ko večinoma ne počnete nič razen kopanja v morju, ali aktivno, ko se ukvarjate s hobijem ali telesno aktivnostjo, od hribolazenja in plavanja, jadranja in deskanja do kolesarjenja. No, splošno priporočilo strokovnjakov je, da ne pretiravamo ne pri enem, torej lenarjenju, ne pri drugem, torej gibanju.
Nagla prekinitev vseh aktivnost kot tudi izpostavljenost povečani aktivnosti (zlasti če jih niste vajeni, torej niste v formi), lahko namreč povzročita negativne posledice. Če čez dan pretežno sedite, bo odmerek gibanja nujen, a postopoma.
Dopust načrtujte. To pomeni, da ne boste odšli sredi dela, nerešenih opravil, saj vas bodo pričakala, ko se boste vrnili. Naredite načrt aktivnosti, ki vas bodo čakale po vrnitvi, tako se boste lahko zares povsem sprostili na dopustu in polnili baterije, kot radi rečemo. Počnite tisto, česar med letom ne morete toliko.
Ne pretiravajmo ne pri lenarjenju ne pri gibanju.
Ne pozabite na kakovostno komunikacijo s prijatelji in družino, nekaj časa pa posvetite tudi sami sebi. Primaren vir ustvarjanja blagostanja v vašem življenju ste namreč vi sami. O dopustu razmišljajte kot o investiciji, ki bo povečala vašo vrednost. Je priložnost za razširjanje obzorij, doživetje česa novega, ustvarjanje spominov, ki bodo ostali za vedno.
