Najprej zdravilo, šele potem živilo
Por je zelo zdravilna zelenjava in naravni antibiotik, antični športniki so ga uporabljali kot poživilo pred tekmo.
Odpri galerijo
Raw Green Organic Leeks Ready to Chop FOTO: Bhofack2 Getty Images/istockphoto
Por bi lahko imeli na jedilniku vsak dan, tako zdrav je. Poleg tega je dobrega okusa pa še nizkokaloričen in zelo uporaben v dietni kuhinji. Ker poznamo spomladanskega, poletnega, jesenskega in zimskega, nam je svež dostopen ob vsakem letnem času.
Je ena prvih rastlin, ki so jo gojili na vrtu, a vendar je kot zelenjava prišla na naše krožnike relativno pozno, šele v devetnajstem stoletju. Preden smo ga začeli uporabljati kot živilo, je bil namreč zelo cenjen kot zdravilo. Njegove zdravilne lastnosti so najprej odkrili v Aziji in na Bližnjem vzhodu, kjer ga uporabljajo že tisočletja, od starih Asircev in Egipčanov do Sumercev. Zelo je priljubljen tudi v tradicionalni kitajski medicini.
V Evropo je prišel v času starega Rima. Cesar Neron ga je jedel kar dvakrat na dan, da je umiril kašelj in hripavost, priljubljen je bil tudi med keltskimi ljudstvi. Hipokrat je ugotovil, da por lajša težave s prebavo in z napihnjenostjo ter zmanjšuje apetit. Ima tudi poživitvene učinke, kar so vedeli že Kelti in ga uporabljali kot nekakšen doping pred boji z Rimljani, grški in rimski športniki pa pred tekmami na antičnih olimpijskih igrah.
Por je sicer čebulnica, ki po okusu spominja na čebulo, a je nekoliko bližje česnu. Vsekakor vsebuje veliko zdravilnih snovi, predvsem vitamine A, B, C in E ter vlaknine, balastne snovi in minerale. Izrazit, nekoliko pekoč okus mu daje žveplo, zaradi katerega por deluje antibakterijsko in velja za naravni antibiotik. Porov prevretek oziroma porov čaj v tradicionalni kitajski medicini uporabljajo za zniževanje vročine, proti trebušnim težavam, črevesnim parazitom in glavobolom, porov sok pa proti srbečici, pikom žuželk in glivicam. Uporabljali so ga še za zdravljenje težav s srcem, kot antiseptik in proti krvnim strdkom.
Tudi sodobna znanost mu namenja veliko pozornosti in raziskuje njegove zdravilne učinke. Tako ugotavljajo, da je por odlična hrana za zniževanje krvnega pritiska in ravni maščob v krvi, deluje proti hemoroidom in celo proti revmi. Eden njegovih učinkov je lepotni – če si z vodo, v kateri ste kuhali por, prelijete oprane lase, se bodo čudovito bleščali. Vendar to velja le za rjave lase.
Če želimo ublažiti njegov pekoč okus, ga za nekaj minut prevremo v vodi, tudi sicer se priporoča uživanje kuhanega ali dušenega, saj je surov nekoliko težje prebavljiv. Surov je dober edino mlad in povsem bel.
Je ena prvih rastlin, ki so jo gojili na vrtu, a vendar je kot zelenjava prišla na naše krožnike relativno pozno, šele v devetnajstem stoletju. Preden smo ga začeli uporabljati kot živilo, je bil namreč zelo cenjen kot zdravilo. Njegove zdravilne lastnosti so najprej odkrili v Aziji in na Bližnjem vzhodu, kjer ga uporabljajo že tisočletja, od starih Asircev in Egipčanov do Sumercev. Zelo je priljubljen tudi v tradicionalni kitajski medicini.
V Evropo je prišel v času starega Rima. Cesar Neron ga je jedel kar dvakrat na dan, da je umiril kašelj in hripavost, priljubljen je bil tudi med keltskimi ljudstvi. Hipokrat je ugotovil, da por lajša težave s prebavo in z napihnjenostjo ter zmanjšuje apetit. Ima tudi poživitvene učinke, kar so vedeli že Kelti in ga uporabljali kot nekakšen doping pred boji z Rimljani, grški in rimski športniki pa pred tekmami na antičnih olimpijskih igrah.
Por je sicer čebulnica, ki po okusu spominja na čebulo, a je nekoliko bližje česnu. Vsekakor vsebuje veliko zdravilnih snovi, predvsem vitamine A, B, C in E ter vlaknine, balastne snovi in minerale. Izrazit, nekoliko pekoč okus mu daje žveplo, zaradi katerega por deluje antibakterijsko in velja za naravni antibiotik. Porov prevretek oziroma porov čaj v tradicionalni kitajski medicini uporabljajo za zniževanje vročine, proti trebušnim težavam, črevesnim parazitom in glavobolom, porov sok pa proti srbečici, pikom žuželk in glivicam. Uporabljali so ga še za zdravljenje težav s srcem, kot antiseptik in proti krvnim strdkom.
Tudi sodobna znanost mu namenja veliko pozornosti in raziskuje njegove zdravilne učinke. Tako ugotavljajo, da je por odlična hrana za zniževanje krvnega pritiska in ravni maščob v krvi, deluje proti hemoroidom in celo proti revmi. Eden njegovih učinkov je lepotni – če si z vodo, v kateri ste kuhali por, prelijete oprane lase, se bodo čudovito bleščali. Vendar to velja le za rjave lase.
Če želimo ublažiti njegov pekoč okus, ga za nekaj minut prevremo v vodi, tudi sicer se priporoča uživanje kuhanega ali dušenega, saj je surov nekoliko težje prebavljiv. Surov je dober edino mlad in povsem bel.
