KAKI
Kaki vrača energijo
Sladek in okusen sadež izvira z Japonske, raste pa tudi pri nas; je prava vitaminska bomba, zato si ga večkrat privoščite.
Odpri galerijo
Vitaminska bomba za jesenske dni FOTO: Guliver/Getty Images
Zdaj je sezona kakijev, rajske poslastice, hrane bogov. Če bi radi popestrili svojo prehrano in pojedli nekaj zdravega, poskusite s kakijem. Videti je kot paradižnik ali jabolko, a je sladek, zato ga lahko pojeste namesto sladice. Pa še slabe vesti ne boste imeli.
Njegove blagodati so številne, pomaga v boju proti škodljivemu delovanju prostih radikalov, povišanem holesterolu v krvi, sladkorni bolezni, visokemu krvnemu tlaku, tudi pri težavah s kožo. Vsebuje malo kalorij in maščob, je odličen vir prehranskih vlaknin, ki koristijo prebavi; ne le da jo spodbujajo ter tako blažijo napihnjenost, črevesju tudi pomagajo izločiti škodljive strupe iz organizma, poleg tega pomagajo pri zdravem hujšanju oziroma vzdrževanju zdrave telesne teže, saj blažijo apetit. Kaki naj bi koristil celo pri hemoroidih in težavah z želodcem.
Bogat je z vitaminom C: samo 100 g kakija zadovolji našo dnevno potrebo po tem njem. Vsebuje še druge antioksidante, denimo polifenole, karotenoide, tokoferole. Polifenoli delujejo protivnetno, krepijo imunski sistem. Vsebuje tudi vitamin A, betakaroten, likopen in lutein, ki ščitijo pred škodo, ki jo povzročajo prosti radikali, ter vitamine skupine B (folno kislino, vitamina B6 in B1), ki koristijo metabolizmu. Od mineralov je v njem veliko kalija, ki je pomemben za zdravje srca, pa tudi mangan, baker, fosfor in kalcij. Tanin vam bo pomagal, če vas muči driska, poleg tega dobro vpliva na celjenje ran. Tanini naj bi imeli antimutagensko, antikarcinogensko in antioksidativno aktivnost.
Na Kitajskem so sadeže in liste uporabljali ob kašlju, hipertenziji, paralizi, ozeblinah, opeklinah in krvavitvah ter za obnovo energije. Kaki je dober vir zeaksantina, ki mu rečemo tudi vitamin oči, saj varuje oči pred stanji, značilnimi za starejše, kot je denimo makularna degeneracija. Aktivne sestavine tega oranžnega sadeža nižajo nivo holesterola v krvi in tudi pojav tromboze, ameriška študija je potrdila, da uživanje kakijev niža tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja. Tudi koža vam bo hvaležna, namenite ji masko iz kakija, saj bo ta izboljšala njen tonus.
Pazimo, da je sadež zares zrel, le tak ima namreč čudovit sladek okus, v nasprotnem je trpek. Izberite takšnega, ki je lepe oranžne barve in cel, brez vidnih udarnin ali ureznin. Najboljši je svež, sam, dodajamo ga lahko smutijem, iz njega naredimo kremo ali peno ter jo ponudimo kot samostojno sladico, posušene rezine pa lahko dodajamo piškotom, kolačem, v kosmiče.
Vitaminska bomba za jesenske dni FOTO: Guliver/Getty Images
Njegove blagodati so številne, pomaga v boju proti škodljivemu delovanju prostih radikalov, povišanem holesterolu v krvi, sladkorni bolezni, visokemu krvnemu tlaku, tudi pri težavah s kožo. Vsebuje malo kalorij in maščob, je odličen vir prehranskih vlaknin, ki koristijo prebavi; ne le da jo spodbujajo ter tako blažijo napihnjenost, črevesju tudi pomagajo izločiti škodljive strupe iz organizma, poleg tega pomagajo pri zdravem hujšanju oziroma vzdrževanju zdrave telesne teže, saj blažijo apetit. Kaki naj bi koristil celo pri hemoroidih in težavah z želodcem.
Bogat je z vitaminom C: samo 100 g kakija zadovolji našo dnevno potrebo po tem njem. Vsebuje še druge antioksidante, denimo polifenole, karotenoide, tokoferole. Polifenoli delujejo protivnetno, krepijo imunski sistem. Vsebuje tudi vitamin A, betakaroten, likopen in lutein, ki ščitijo pred škodo, ki jo povzročajo prosti radikali, ter vitamine skupine B (folno kislino, vitamina B6 in B1), ki koristijo metabolizmu. Od mineralov je v njem veliko kalija, ki je pomemben za zdravje srca, pa tudi mangan, baker, fosfor in kalcij. Tanin vam bo pomagal, če vas muči driska, poleg tega dobro vpliva na celjenje ran. Tanini naj bi imeli antimutagensko, antikarcinogensko in antioksidativno aktivnost.
FOTO: Guliver/Getty Images
Na Kitajskem so sadeže in liste uporabljali ob kašlju, hipertenziji, paralizi, ozeblinah, opeklinah in krvavitvah ter za obnovo energije. Kaki je dober vir zeaksantina, ki mu rečemo tudi vitamin oči, saj varuje oči pred stanji, značilnimi za starejše, kot je denimo makularna degeneracija. Aktivne sestavine tega oranžnega sadeža nižajo nivo holesterola v krvi in tudi pojav tromboze, ameriška študija je potrdila, da uživanje kakijev niža tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja. Tudi koža vam bo hvaležna, namenite ji masko iz kakija, saj bo ta izboljšala njen tonus.
Sočen sadež vsebuje veliko hranil in ima le malo kalorij.
Pazimo, da je sadež zares zrel, le tak ima namreč čudovit sladek okus, v nasprotnem je trpek. Izberite takšnega, ki je lepe oranžne barve in cel, brez vidnih udarnin ali ureznin. Najboljši je svež, sam, dodajamo ga lahko smutijem, iz njega naredimo kremo ali peno ter jo ponudimo kot samostojno sladico, posušene rezine pa lahko dodajamo piškotom, kolačem, v kosmiče.
