ŽITO
Vsestranska hrana bogov
Amarant je med ljubitelji žit priljubljen predvsem zato, ker ne vsebuje glutena; priprava je zelo preprosta, skuhamo ga podobno kot različne kaše.
Odpri galerijo
Podoben je proseni kaši in kvinoji.
Še ena v vrsti žitaric, ki to niso, je amarant z drugim imenom ščir. Gre za tako imenovano psevdožito, kot sta denimo ajda in kvinoja, ki je v moderni prehrani vse bolj cenjena. Zgodovina rastline je dolga tisočletja, izvira pa iz Južne Amerike, kjer naj bi ga Azteki gojili že pred 8000 leti.
V perujskih Andih ga gojijo še danes, uspeva tudi na nadmorski višini več kot 2000 metrov. Nekoč je med Indijanci užival sloves hrane bogov, evropski zavojevalci pa ga niso kaj preveč častili, zato so ga celo skoraj nehali gojiti. Kljub temu se je ohranil, lahko rečemo na srečo, danes ga uporabljamo kot žitarico pa tudi kot listnato zelenjavo, podobno kot pri nas špinačo liste uporabljajo predvsem v azijski kuhinji, zaradi prelepih cvetov pa ga gojijo tudi kot okrasno rastlino.
Pri nas uporabljamo predvsem seme amaranta, ki je zelo drobno, veliko približno milimeter. V moderni kuhinji si je prislužil status priljubljenega in zdravega živila tudi zato, ker ne vsebuje glutena. Sicer pa je odličen vir beljakovin, zato je priljubljen pri vegetarijancih in veganih.
Amarant je vsestransko uporabno živilo, kupimo ga lahko v bolje založenih trgovinah, v primerjavi s kašami, na primer proseno, je nekoliko dražji, za kilogram je treba odšteti okoli 4 ali 5 evrov. Kupimo ga lahko v obliki semen ali zmletega v moko. Ker ta zelo hitro postane žarka, jo porabimo čim prej. Če imamo doma mlin za žita, je najbolje, da ga meljemo sproti, kakor ga nameravamo porabiti.
Za pripravo je zelo preprost, skuhamo ga podobno kot različne žitne kaše. Dobro je, da ga pred kuhanjem nekaj minut pražimo, potem pa zalijemo z vodo, zavremo in kuhamo približno pol ure. Ima specifičen oreškast okus, zrnca lahko pripravimo kot prilogo zelenjavnim jedem, v juhah ali narastkih, kot osnovo za solate, jed iz ponve z zelenjavo.
Okusen je le z malo začimbami, lahko pa mu dodajamo tudi ostre začimbe ali sladkor. Kuhan amarant lahko nekaj dni hranimo v hladilniku, če ga ne zmoremo pojesti nekaj dneh, pa ga lahko spravimo tudi v zamrzovalnik.
Amarantova semena so užitna tudi surova, a jih je treba podobno kot laneno seme pred zaužitjem zmleti in namočiti v vodi.
Zaradi čudovitih cvetov ga gojijo tudi kot okrasno rastlino. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
V perujskih Andih ga gojijo še danes, uspeva tudi na nadmorski višini več kot 2000 metrov. Nekoč je med Indijanci užival sloves hrane bogov, evropski zavojevalci pa ga niso kaj preveč častili, zato so ga celo skoraj nehali gojiti. Kljub temu se je ohranil, lahko rečemo na srečo, danes ga uporabljamo kot žitarico pa tudi kot listnato zelenjavo, podobno kot pri nas špinačo liste uporabljajo predvsem v azijski kuhinji, zaradi prelepih cvetov pa ga gojijo tudi kot okrasno rastlino.
Užitni so tudi listi amaranta.
Pri nas uporabljamo predvsem seme amaranta, ki je zelo drobno, veliko približno milimeter. V moderni kuhinji si je prislužil status priljubljenega in zdravega živila tudi zato, ker ne vsebuje glutena. Sicer pa je odličen vir beljakovin, zato je priljubljen pri vegetarijancih in veganih.
Podoben je proseni kaši in kvinoji.
Amarant je vsestransko uporabno živilo, kupimo ga lahko v bolje založenih trgovinah, v primerjavi s kašami, na primer proseno, je nekoliko dražji, za kilogram je treba odšteti okoli 4 ali 5 evrov. Kupimo ga lahko v obliki semen ali zmletega v moko. Ker ta zelo hitro postane žarka, jo porabimo čim prej. Če imamo doma mlin za žita, je najbolje, da ga meljemo sproti, kakor ga nameravamo porabiti.
Za pripravo je zelo preprost, skuhamo ga podobno kot različne žitne kaše. Dobro je, da ga pred kuhanjem nekaj minut pražimo, potem pa zalijemo z vodo, zavremo in kuhamo približno pol ure. Ima specifičen oreškast okus, zrnca lahko pripravimo kot prilogo zelenjavnim jedem, v juhah ali narastkih, kot osnovo za solate, jed iz ponve z zelenjavo.
Amarant skuhamo podobno kot kaše iz žit.
Okusen je le z malo začimbami, lahko pa mu dodajamo tudi ostre začimbe ali sladkor. Kuhan amarant lahko nekaj dni hranimo v hladilniku, če ga ne zmoremo pojesti nekaj dneh, pa ga lahko spravimo tudi v zamrzovalnik.
Amarantova semena so užitna tudi surova, a jih je treba podobno kot laneno seme pred zaužitjem zmleti in namočiti v vodi.
