OKUSNO

Star kruh v novi preobleki

Zanimive ideje, kako osvežiti posušen kruh, da nam bo spet teknil.
Fotografija: FOTO: Arhiv Žita
Odpri galerijo
FOTO: Arhiv Žita

Kaj naredite, ko kupite kruh, a hlebčka ne pojeste do konca? Pri nas doma posušen kruh, vse do zadnjega koščka, z močnim kuhinjskim robotkom zmeljemo v drobtinice – teh v trgovini nismo kupili že vrsto let. Ko je Žito praznovalo okroglih 70 let, smo nutricionistko Mojco Cepuš povprašali, kaj vse še lahko nastane iz starega kruha. Spotoma nam je natrosila še prgišče koristnih nasvetov, povezanih s kruhom.

»Če star kruh popečemo, lahko dobimo prepečenec. Lahko se poigramo tudi s klasičnimi načini reciklaže starega kruha, torej z drobtinami, ali tem, da ustvarimo kruhove cmoke. Vse našteto je priporočljivo pripravljati s polnozrnatim kruhom, iz katerega lahko nastanejo tudi francoske šnite. To so rezine kruha, ki jih namočimo v mleko in jajček ter nato popečemo v rebrastem opekaču, ki se zapre, da so lepo popečene z obeh strani,« je nasvet za malce drugačne šnite narekovala Mojca Cepuš, ki se s prehrano poklicno ukvarja že dobro desetletje.


Koliko kruha lahko pojemo na dan? »Kruh je vir ogljikovih hidratov, ki naj bi jih v dnevnem vnosu pojedli polovico vse zaužite hrane, to pomeni okoli 1000 kcal. Če to količino razdelimo na sadje, zelenjavo, stročnice, gomolje in žito, nam za kruh ostane 200 do 500 kcal, kar pomeni 100 ali 200 gramov kruha na dan. Seveda je priporočljiva dnevna količina kruha odvisna tudi od tega, ali si športnik ali ne, in še od marsičesa,« je dejala Mojca Cepuš.

In kaj naj jemo poleg kruha? »Hrano, ki nima veliko energije. Morda malce jogurta, lahko tudi kak namaz iz stročnic, denimo humus, ali pa z zelenjavo,« svetuje sogovornica. Ko govori o tem, po kakšni vrsti kruha naj sežemo v trgovini, je jasna: »Potrudimo se kupiti kruh, ki ima najboljše sestavine, torej je narejen iz več zrn in je polnozrnat. Takšne vrste kruha imajo največjo vrednost prehranskih vlaknin.«


Pa je svež res najboljši? »Odgovor na to vprašanje se skriva v odpornem ali rezistentnem škrobu. Ob staranju v kruhu nastaja retrogradiran škrob, ki telesu ni več razpoložljiv kot vir energije. Tak obrok ima manj kalorij, nižjo glikemično obremenitev in vpliva na manjši ter enakomernejši porast glukoze v krvi,« še eno resnico o kruhu pove sogovornica, ki med pogovorom omeni kar precej vrst iz Žitove zbirke. V Žitovi knjižnici receptov in namigov pa smo našli tudi dva nasveta za to, kako staremu kruhu nadenemo novo preobleko. 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije