Oster znanilec pomladi
V kuhinji uporabljamo predvsem svežo korenino hrena, užitni pa so tudi mladi listi, ki jih nasekljamo in uporabimo kot zelišče ali dodatek solati.
Odpri galerijo
Smetanovo omako s hrenom in jabolki si privoščimo vse leto.
Hren je priljubljena vrtnina pomladnih dni, ki ga največ uživamo okoli velike noči. Nepogrešljiv je pri velikonočnem zajtrku, imenitno dopolni okus mesnin in jajc pa še koristne in zdravilne lastnosti ima. Dobro namreč vliva na prebavo težke hrane, kar dimljena šunka, klobase in trdo kuhana jajca zagotovo so.
Seveda ga lahko uživamo vse leto, zlasti če ga imamo na vrtu. Je večletna rastlina, ki jo posadimo nekam v odmaknjen predel vrta, da bodo korenine zmeraj na voljo, pri tem pazimo, da se nekontrolirano ne razrase. Vendar najbolj tekne zgodaj spomladi, nekoč je veljalo, da ga uživamo v mesecih, ki imajo v imenu črko r, torej od jeseni do konca pomladi. Seveda je vse leto na voljo v trgovinah, zlasti predelan v omake s smetano in jabolki.
V kulinariki uporabljamo predvsem bledo rumene ali sivkaste korenine z umazano belim mesom, čeprav je užitno tudi mlado listje in celo cvetovi. Zanimivo je, da koren, preden ga začnemo ribati, praktično nima vonja pa tudi ostrine ne. V oči nažene solze šele, ko ga začnemo ribati ali strgati. Kdor ima občutljive oči, naj hren riba nekje zunaj, kjer bo ostrina prej izzvenela. Okoli tega, kaj je bolje, je veliko prerekanja, a pravila ni, vsak po svoje. Ko hren nastrgamo ali naribamo, na zraku hitro potemni. To preprečimo, če ga pokapljamo z limonovim sokom, lahko tudi kisom, še oljem, če ga spravimo v zaprto posodo in v hladilnik.
Na predelu, kjer korenino odrežemo, se bo začela sušiti, zato jo ovijemo v prozorno kuhinjsko folijo in spravimo na hladno. Hren bo v hladilniku zdržal teden, tudi dva, preden bo začel izgubljati svežino, kar se na zunaj opazi kot sušenje.
Če hočemo omiliti pekočino, naribanega za nekaj časa postavimo v zamrzovalnik, pomaga tudi, če ga rahlo posolimo in premešamo. Nariban ali nastrgan je uporaben za pripravo različnih omak, praviloma svežih. Hrena ne kuhamo, le izjemoma ga segrejemo do vretja v juhi ali topli prilogi. Ne glede na to, kako ga imamo radi, ga uživajmo preudarno, saj prevelike količine dražijo želodec in povzročajo slabost.
Nariban ali nastrgan, kateri je boljši?
Seveda ga lahko uživamo vse leto, zlasti če ga imamo na vrtu. Je večletna rastlina, ki jo posadimo nekam v odmaknjen predel vrta, da bodo korenine zmeraj na voljo, pri tem pazimo, da se nekontrolirano ne razrase. Vendar najbolj tekne zgodaj spomladi, nekoč je veljalo, da ga uživamo v mesecih, ki imajo v imenu črko r, torej od jeseni do konca pomladi. Seveda je vse leto na voljo v trgovinah, zlasti predelan v omake s smetano in jabolki.
Velik grm hrena je od nekdaj rasel nekje v kotu vrta. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
V kulinariki uporabljamo predvsem bledo rumene ali sivkaste korenine z umazano belim mesom, čeprav je užitno tudi mlado listje in celo cvetovi. Zanimivo je, da koren, preden ga začnemo ribati, praktično nima vonja pa tudi ostrine ne. V oči nažene solze šele, ko ga začnemo ribati ali strgati. Kdor ima občutljive oči, naj hren riba nekje zunaj, kjer bo ostrina prej izzvenela. Okoli tega, kaj je bolje, je veliko prerekanja, a pravila ni, vsak po svoje. Ko hren nastrgamo ali naribamo, na zraku hitro potemni. To preprečimo, če ga pokapljamo z limonovim sokom, lahko tudi kisom, še oljem, če ga spravimo v zaprto posodo in v hladilnik.
Na predelu, kjer korenino odrežemo, se bo začela sušiti, zato jo ovijemo v prozorno kuhinjsko folijo in spravimo na hladno. Hren bo v hladilniku zdržal teden, tudi dva, preden bo začel izgubljati svežino, kar se na zunaj opazi kot sušenje.
Hren se odlično poda k smetani in skuti, zmešamo ga z jogurtom.
Če hočemo omiliti pekočino, naribanega za nekaj časa postavimo v zamrzovalnik, pomaga tudi, če ga rahlo posolimo in premešamo. Nariban ali nastrgan je uporaben za pripravo različnih omak, praviloma svežih. Hrena ne kuhamo, le izjemoma ga segrejemo do vretja v juhi ali topli prilogi. Ne glede na to, kako ga imamo radi, ga uživajmo preudarno, saj prevelike količine dražijo želodec in povzročajo slabost.
