OPOZORILO

Pazite na te živali, so invazivke!

Invazivne niso samo rastline, ampak so to lahko tudi živali, bakterije in glive; posebno pozorni naj bodo ljubitelji eksotičnih živali.
Fotografija: Srčkana, a potencialno invazivna veverica čipmunk Vir REuuN
Odpri galerijo
Srčkana, a potencialno invazivna veverica čipmunk Vir REuuN

Izraz invazivka dostikrat povezujemo zgolj z rastlinami, ki preraščajo bregove ali se širijo brez nadzora tam, kjer je prvotno bilo drugačno rastje. Vsi ste skoraj gotovo slišali za japonski dresnik, zlato rozgo ali ambrozijo, ki prinaša še dodatne nevarnosti. Zavedati pa se je treba, da invazivne niso samo rastline, ampak so to lahko tudi živali, bakterije in glive. Invazivne vrste so dostikrat tiste, ki prihajajo z drugih celin, ker pa na novem območju nimajo naravnih sovražnikov, se čezmerno razširijo in ogrožajo domače vrste. Z njimi tekmujejo za prostor, hrano, na žalost pa so včasih tudi prenašalci nevarnih bolezni, ki se pred njihovim prihodom niso pojavljale. Samo poglejmo primer varoje, ki dela sive lase prav vsakemu čebelarju.


Alien species

Ker je problem postal že tako velik, je tudi Evropska unija sprejela nekaj ukrepov za zmanjšanje škode, ki jih te vrste povzročajo. Seznam teh vrst najdete na njihovih spletnih straneh, kjer so omenjene kot alien species. Vsi lastniki eksotičnih živali se morajo zavedati, da je vsaka tujerodna prostoživeča vrsta potencialno invazivna.
Tujerodni rak Vir MOP ARSO
Tujerodni rak Vir MOP ARSO

Zato je v Sloveniji v veljavi poseben zakon, ki določa, da vnos tujih vrst v okolje brez dovoljenja ministrstva za okolje in prostor ni dovoljen, ravno tako je treba za vsako rejo tuje vrste pridobiti posebno dovoljenje, pri čemer strokovnjaki izvedejo tudi posebno oceno vpliva na okolje v primeru, da se je zgodil pobeg.


Ne samo želve

Odličen primer invazivne vrste je rdečevratka. Včasih se je kot mala želva prodajala v trgovinah za male živali, ko pa so te želvice zrasle, se jih je dosti lastnikov znebilo tako, da so jih odnesli v bližnji bajer ali ribnik. Želve so odrasle, se začele razmnoževati in danes jih je, kljub temu da jih je zdaj prepovedano prodajati, v naravi veliko več kot naše avtohtone močvirske sklednice. Enako velja za rumenovratke in druge vodne želve, ki uspešno preživijo zimo.
Invazivna rumenovratka Foto Nika Leben
Invazivna rumenovratka Foto Nika Leben

Zaradi človeškega vpliva se širijo tudi nekatere vrste žab, rakov, ptičev – kot so recimo papige in tudi sesalci. Mala in srčkana veverica čipmunk je ena tistih vrst, ki je zaradi potencialne invazivnosti postala pred kratkim prepovedana tudi v Evropski uniji.

Bolezni

Še večja nevarnost so bolezni, ki se lahko prenašajo na zunaj živeče vrste. Tak primer so glivične okužbe dvoživk. Hitridiomikoza je glivična bolezen dvoživk. Povzročata jo dve vrsti glivic, značilne so kožne razjede. Zaradi človeškega vpliva, z opremo in trgom eksotičnih živali so se te okužbe razširile tudi na prostoživeče živali in povzročile izumrtje kar nekaj vrst. Zato je pri tujih vrstah treba biti pozoren tudi na razkuževanje opreme, uničenje substrata in higieno rok po rokovanju. Ravno tako je pomembna karantena pri nakupu novih živali.

Projekti tudi pri nas

V Sloveniji je kar nekaj projektov, ki pomagajo preprečevati širjenje invazivnih vrst, številni so podprti od Evropske unije. Pomembno je tudi zbiranje informacij o pojavljanju teh vrst. Domnevajo, da je invazivnih vrst v Evropi kar enajst tisoč. Tudi v našem društvu pri vsakoletnem izobraževanju članov spregovorimo o invazivnih vrstah, prav tako na delavnicah po šolah o tem poučimo mlade.
Glivična razjeda pri močeradu Foto Frank Pasmans/Ghent University
Glivična razjeda pri močeradu Foto Frank Pasmans/Ghent University

Na Obali se je v okviru projekta ZooSofija, ki izobražuje o invazivnih vrstah, porodila zanimiva ideja o izlovu teh vrst iz narave (za prodajo kot hišni ljubljenčki, hkrati zmanjšujejo njihovo število na prostosti). S tem razbremenijo okolje in zmanjšajo nove nakupe primerkov iz tujine. Prav izobraževanje je namreč ključ do uspehov v boju proti širjenju oziroma vnosu teh nevarnih vsiljivcev.
*Mag. Nika Leben je biologinja in predsednica društva Bioexo.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije