DOMAČA OPRAVILA
Lazura ohrani strukturo lesa
Okensko krilo snamemo, očistimo in lesene dele najprej obrusimo z grobim, nato finim brusnim papirjem; pri nas sta proti zunanjim vplivom najbolj odporni akacija in robinija.
Odpri galerijo
Steklo dobro zaščitimo, nato s čopičem previdno nanašamo zaščitno lazuro. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Jesen je tu in jutranje temperature so se oni dan spustile celo na 4 °C. Toda čez dan sonce še pokaže svojo moč, zato je oktober zadnji mesec, v katerem lahko zaščitimo okna ali zunanja vrata pred zimskim mrazom. Pri obnovi lesenih vrat, oken ali polic se nam običajno mudi. Naj takoj povem, da si za barvanje, pleskanje in kitanje lesa ali stene vzemimo čas.
V postopku zaščite lesa si poenostavljeno povedano sledijo tri faze, ki se jih moramo strogo držati, sicer bomo opravljali sizifovo delo in barvanje v zelo kratkem času ponovili, kar pomeni, da bomo delali ali plačevali dvojno.
Za zaščitni premaz okna si vzemimo vsaj dva ali tri dni časa. Najprej vse robove zaščitimo s pleskarskim trakom, da nam ne bo s čopiča kapljalo po steni, les pa potem dobro očistili in nato obrusili. Vse lesene dele okenskega okvirja in okenskega krila obrusimo z brusnim papirjem: prvo brušenje z bolj grobim (granulacija 60–80) in drugo malo bolj finim (100–120 in več). Pozorni bodimo na star razpadajoči premaz.
Če je star lak oziroma premaz še dober, gladek, ga narahlo obrusimo z brusnim papirjem granulacije 200, da ga bomo narahlo ohrapili, tako bo zaščitni premaz bolje prijel. Nato les očistimo prahu z metlico oziroma najbolje s sesalnikom. Okno še enkrat dobro pregledamo. Večje rane je treba zakitati z mizarskim kitom, kar samo po sebi ni problem, a je potrebna potrpežljivost.
Rane očistimo in z lopatico po navodilih na embalaži nanesemo kit ter ga še mehkega zgladimo v ravnini z lesom. Če to delamo prvič, bomo težko zgladili, a se lahko potrudimo. Ko se bo kit posušil do naslednjega dne, ga bomo tako in tako spet obrusili. Ko smo vse to opravili in je okno čisto in gladko, vzamemo vlažno (ne mokro!) krpo in les obrišemo ter pustimo par ur, da se posuši.
Pripravljeno okno zdaj lahko obarvamo. Najbolje je, da krilo snamemo in ga barvamo na mizi, večji problem je lahko s strešnimi okni, ki so sicer snemljiva, a potrebujemo nekaj spretnosti. Pred začetkom barvanja se prepričajmo, da bo naslednje tri dni sonce oziroma da vsaj ne bo deževalo.
Pri barvah in zaščitnih premazih je glede izrazov in pomenov za laike kar nekaj zmede. Če bomo kupili barvo, bomo les obarvali, a to še ne pomeni, da ga bomo dobro zaščitili.
Lak in barva običajno bolj spremenita videz lesa. Za zaščito potrebujemo zaščitni premaz, ki je lahko v kateri koli barvni niansi. Če se odločimo za barvni zaščitni premaz, okno najprej premažemo s temeljno barvo, da pokrije vse barvne razlike v lesu. Nato nanesemo barvno zaščito. Če želimo ohraniti strukturo lesa, moramo nanesti lazuro, kar je nekoliko težje, saj je premaz običajno bolj redek in tekoč, zato nam bo s čopiča kapljalo. Prozornim premazom pravimo lazura, mazanju z njo pa laziranje. Tudi v tem primeru bomo morali okno premazati dvakrat. Prvo lazuro pustimo, da se posuši, nato laziramo še drugič.
Seveda je ohranjanje okna odvisno tudi od kakovosti lesa. Pri nas sta proti zunanjim vplivom najbolj odporni akacija in robinija, sledijo gorski macesen, hrast in kostanj, v tretjem razredu po odpornosti so smreka, jelka in jesen, v četrtem in petem razredu bukev, topol, breza in gaber. Les prvega razreda naj ne bi potreboval zaščite, a teh je malo ali pa so neprimerni za obdelavo. Tudi hrast in gorski macesen zdržita zelo dolgo, a ju je klub temu pametno zaščititi. Vse druge še toliko bolj.
V postopku zaščite lesa si poenostavljeno povedano sledijo tri faze, ki se jih moramo strogo držati, sicer bomo opravljali sizifovo delo in barvanje v zelo kratkem času ponovili, kar pomeni, da bomo delali ali plačevali dvojno.
NI NUJNA
Brušenje oken je dobra telovadba.
Brušenje oken je dobra telovadba.
Za zaščitni premaz okna si vzemimo vsaj dva ali tri dni časa. Najprej vse robove zaščitimo s pleskarskim trakom, da nam ne bo s čopiča kapljalo po steni, les pa potem dobro očistili in nato obrusili. Vse lesene dele okenskega okvirja in okenskega krila obrusimo z brusnim papirjem: prvo brušenje z bolj grobim (granulacija 60–80) in drugo malo bolj finim (100–120 in več). Pozorni bodimo na star razpadajoči premaz.
Če je star lak oziroma premaz še dober, gladek, ga narahlo obrusimo z brusnim papirjem granulacije 200, da ga bomo narahlo ohrapili, tako bo zaščitni premaz bolje prijel. Nato les očistimo prahu z metlico oziroma najbolje s sesalnikom. Okno še enkrat dobro pregledamo. Večje rane je treba zakitati z mizarskim kitom, kar samo po sebi ni problem, a je potrebna potrpežljivost.
Najprej brusimo z grobim, nato bolj finim brusnim papirjem.
Rane očistimo in z lopatico po navodilih na embalaži nanesemo kit ter ga še mehkega zgladimo v ravnini z lesom. Če to delamo prvič, bomo težko zgladili, a se lahko potrudimo. Ko se bo kit posušil do naslednjega dne, ga bomo tako in tako spet obrusili. Ko smo vse to opravili in je okno čisto in gladko, vzamemo vlažno (ne mokro!) krpo in les obrišemo ter pustimo par ur, da se posuši.
Barva in zaščita
Pripravljeno okno zdaj lahko obarvamo. Najbolje je, da krilo snamemo in ga barvamo na mizi, večji problem je lahko s strešnimi okni, ki so sicer snemljiva, a potrebujemo nekaj spretnosti. Pred začetkom barvanja se prepričajmo, da bo naslednje tri dni sonce oziroma da vsaj ne bo deževalo.
Pri barvah in zaščitnih premazih je glede izrazov in pomenov za laike kar nekaj zmede. Če bomo kupili barvo, bomo les obarvali, a to še ne pomeni, da ga bomo dobro zaščitili.
Če želimo okno zaščititi v barvnem odtenku, najprej nanesemo osnovni premaz.
Lak in barva običajno bolj spremenita videz lesa. Za zaščito potrebujemo zaščitni premaz, ki je lahko v kateri koli barvni niansi. Če se odločimo za barvni zaščitni premaz, okno najprej premažemo s temeljno barvo, da pokrije vse barvne razlike v lesu. Nato nanesemo barvno zaščito. Če želimo ohraniti strukturo lesa, moramo nanesti lazuro, kar je nekoliko težje, saj je premaz običajno bolj redek in tekoč, zato nam bo s čopiča kapljalo. Prozornim premazom pravimo lazura, mazanju z njo pa laziranje. Tudi v tem primeru bomo morali okno premazati dvakrat. Prvo lazuro pustimo, da se posuši, nato laziramo še drugič.
Laziranje okna je težje, saj je lazura običajno bolj redka in tekoča, zato nam bo od čopiča kapljalo.
Seveda je ohranjanje okna odvisno tudi od kakovosti lesa. Pri nas sta proti zunanjim vplivom najbolj odporni akacija in robinija, sledijo gorski macesen, hrast in kostanj, v tretjem razredu po odpornosti so smreka, jelka in jesen, v četrtem in petem razredu bukev, topol, breza in gaber. Les prvega razreda naj ne bi potreboval zaščite, a teh je malo ali pa so neprimerni za obdelavo. Tudi hrast in gorski macesen zdržita zelo dolgo, a ju je klub temu pametno zaščititi. Vse druge še toliko bolj.
