GREDA
Ko štihanje postane le še neprijeten spomin
Iz odpadnih organskih materialov in zemlje zgradimo gredo, ki bo dovolj visoka.
Odpri galerijo
Visoke grede na vrtu ustvarijo red.
Pri delu se nam ne bo treba sklanjati, če bomo zanjo ustrezno skrbeli, pa se bo obnavljala tako rekoč sama. Tako bo dela manj, in še tisto bo lažje, pridelek pa zdrav in bogat.
Visoka in gomilasta greda sta dve izvedbeni različici enega pogleda na vrtnarjenje. Gomilasta je bolj preprosta, zgolj kup zemlje in drugega materiala, zloženega skupaj po določenih pravilih, medtem ko ima visoka bolj ali manj lično narejen okvir.
V prejšnjih številkah smo pisali o kompostu, na katerega zmečemo, po določenih pravilih seveda, kup odpadkov z vrta in kuhinje, tokrat pa bomo predstavili še en element vrta, kjer s pridom uporabimo suho vejevje, odpadlo listje, pokošeno travo in druge organske odpadke, ki so na vrtu odveč.
Visoke grede v zadnjih letih že kar množično vznikajo po naših vrtovih. Gre za izjemno uporaben tip vrta, ki ima nič koliko dobrih lastnosti, med katerimi ena izstopa, namreč ta, da visoka greda omogoča na vrtu ali zelenici skoraj popoln red in vrtnarju močno olajša delo. Prvič zaradi višine, zaradi česar se pri delu ni treba sklanjati, drugič pa zaradi dejstva, da se taka greda, če je pravilno zasnovana, z leti vzdržuje skoraj sama. Razen sajenja, setve in pobiranja plodov, seveda.
Tako bo greda delovala le, če jo bomo zasnovali po načelih permakulture, to je načrtovanega sistema, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor, v našem primeru na vrtu, s posnemanjem vzorcev iz narave. Po teh načelih in s ciljem samozadostnosti se torej lotimo načrtovanja in izdelave gomilaste grede.
Preprosto, vzpostaviti želimo sistem, kakršen je gozdni, ki se, če vanj ne posegamo, obnavlja sam: listje z dreves odpade, strohni, mikroorganizmi, deževniki in podobni marljivi gozdni delavci ga spremenijo v hrano za drevesa in druge rastline in tako se ustvari večni krogotok, ki ga prenesemo na svojo gredo.
Prednost oziroma smisel visoke ali gomilaste grede je večstranska: z leti odpadejo nekatera težaška dela na vrtu, zlasti ne bo treba več prekopavati oziroma štihati, kar je nočna mora marsikaterega vrtnarja. Na utečeni gomilasti gredi ne bo več treba gnojiti in okopavati, zmanjšala se bo tudi potreba po zalivanju.
Visoka greda se namreč obnavlja sama, vrtnar skrbi samo za to, da zmeraj dodaja dovolj organskih snovi, to je komposta in zastirke, ki jo deževniki in mikroorganizmi pretvarjajo v bogato rodovitno prst. Zastirka zadržuje vlago, tako da taka greda bolje prenaša tudi ekstremno sušo. Poleg tega je delo lažje, saj nam ob tej gredi ni treba biti nenehno na kolenih ali v počepu. Napol v šali bi lahko rekli, da je visoka greda kot ustvarjena za vrtnarje bolj lene sorte.
Vendar je treba vedeti, da ne bo že kar prvo leto tako. Da bo greda tako samozadostna, kot smo opisali, je potreben večletni proces, pri katerem vrtnar sledi delu narave in se mu prilagaja. Pri tem porabi odpadne materiale z vrta, če je tega premalo, pripelje od drugod, vendar vedno stremimo k temu, da naj bo nabrani material iz kolikor se da bližnje okolice.
Sicer je idealen čas za pripravo gomilaste grede jeseni, ko imamo na vrtu največ viškov, ki so nam v napoto in bi celo pristali v zabojniku za biološke odpadke. Odpadlo listje, še zadnja košnja trave, ostanki rastlin na gredah, pa seveda gospodinjski odpadki, vse to bomo s pridom uporabili pri graditvi naše grede, podobno kot za kompost.
Seveda jo lahko naredimo tudi spomladi ali poleti, kadar koli imamo čas, le malo bolj se bomo morali potruditi pri zbiranju ustreznih materialov. Po šibje bo morda treba v bližnji gozd, kjer bomo nabrali tudi listje, na travo pa bo treba počakati do prve košnje.
Če jo bomo delali le iz listja in lesa, v kombinaciji z zemljo seveda, bo zaživela pozneje kot tista, ki bo imela v sebi pisano paleto organskih odpadkov, tako suhih kot svežih. Gomilasta oziroma visoka greda mora namreč dozoreti, podobno kot kompost, z leti pa bo njena kakovost vedno boljša, in to zgolj z dodajanjem komposta in zastirke.
Kako jo sestavimo oziroma zgradimo in na kak način se bo plemenitila, pa prihodnjič.
Visoke grede na vrtu ustvarijo red.
Visoka in gomilasta greda sta dve izvedbeni različici enega pogleda na vrtnarjenje. Gomilasta je bolj preprosta, zgolj kup zemlje in drugega materiala, zloženega skupaj po določenih pravilih, medtem ko ima visoka bolj ali manj lično narejen okvir.
Visoke grede
V prejšnjih številkah smo pisali o kompostu, na katerega zmečemo, po določenih pravilih seveda, kup odpadkov z vrta in kuhinje, tokrat pa bomo predstavili še en element vrta, kjer s pridom uporabimo suho vejevje, odpadlo listje, pokošeno travo in druge organske odpadke, ki so na vrtu odveč.
Visoke grede v zadnjih letih že kar množično vznikajo po naših vrtovih. Gre za izjemno uporaben tip vrta, ki ima nič koliko dobrih lastnosti, med katerimi ena izstopa, namreč ta, da visoka greda omogoča na vrtu ali zelenici skoraj popoln red in vrtnarju močno olajša delo. Prvič zaradi višine, zaradi česar se pri delu ni treba sklanjati, drugič pa zaradi dejstva, da se taka greda, če je pravilno zasnovana, z leti vzdržuje skoraj sama. Razen sajenja, setve in pobiranja plodov, seveda.
Tako bo greda delovala le, če jo bomo zasnovali po načelih permakulture, to je načrtovanega sistema, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor, v našem primeru na vrtu, s posnemanjem vzorcev iz narave. Po teh načelih in s ciljem samozadostnosti se torej lotimo načrtovanja in izdelave gomilaste grede.
Prednosti
Preprosto, vzpostaviti želimo sistem, kakršen je gozdni, ki se, če vanj ne posegamo, obnavlja sam: listje z dreves odpade, strohni, mikroorganizmi, deževniki in podobni marljivi gozdni delavci ga spremenijo v hrano za drevesa in druge rastline in tako se ustvari večni krogotok, ki ga prenesemo na svojo gredo.
Zastirka je eden od stebrov visoke grede. FOTOGRAFIJE: guliver/GETTY IMAGES
Prednost oziroma smisel visoke ali gomilaste grede je večstranska: z leti odpadejo nekatera težaška dela na vrtu, zlasti ne bo treba več prekopavati oziroma štihati, kar je nočna mora marsikaterega vrtnarja. Na utečeni gomilasti gredi ne bo več treba gnojiti in okopavati, zmanjšala se bo tudi potreba po zalivanju.
Visoka greda se namreč obnavlja sama, vrtnar skrbi samo za to, da zmeraj dodaja dovolj organskih snovi, to je komposta in zastirke, ki jo deževniki in mikroorganizmi pretvarjajo v bogato rodovitno prst. Zastirka zadržuje vlago, tako da taka greda bolje prenaša tudi ekstremno sušo. Poleg tega je delo lažje, saj nam ob tej gredi ni treba biti nenehno na kolenih ali v počepu. Napol v šali bi lahko rekli, da je visoka greda kot ustvarjena za vrtnarje bolj lene sorte.
Večletni proces
Vendar je treba vedeti, da ne bo že kar prvo leto tako. Da bo greda tako samozadostna, kot smo opisali, je potreben večletni proces, pri katerem vrtnar sledi delu narave in se mu prilagaja. Pri tem porabi odpadne materiale z vrta, če je tega premalo, pripelje od drugod, vendar vedno stremimo k temu, da naj bo nabrani material iz kolikor se da bližnje okolice.
Ob visoki gredi bo štihanje pozabljeno.
Sicer je idealen čas za pripravo gomilaste grede jeseni, ko imamo na vrtu največ viškov, ki so nam v napoto in bi celo pristali v zabojniku za biološke odpadke. Odpadlo listje, še zadnja košnja trave, ostanki rastlin na gredah, pa seveda gospodinjski odpadki, vse to bomo s pridom uporabili pri graditvi naše grede, podobno kot za kompost.
Seveda jo lahko naredimo tudi spomladi ali poleti, kadar koli imamo čas, le malo bolj se bomo morali potruditi pri zbiranju ustreznih materialov. Po šibje bo morda treba v bližnji gozd, kjer bomo nabrali tudi listje, na travo pa bo treba počakati do prve košnje.
Gomilasta oziroma visoka greda mora namreč dozoreti, podobno kot kompost, z leti pa bo njena kakovost vedno boljša.
Če jo bomo delali le iz listja in lesa, v kombinaciji z zemljo seveda, bo zaživela pozneje kot tista, ki bo imela v sebi pisano paleto organskih odpadkov, tako suhih kot svežih. Gomilasta oziroma visoka greda mora namreč dozoreti, podobno kot kompost, z leti pa bo njena kakovost vedno boljša, in to zgolj z dodajanjem komposta in zastirke.
Kako jo sestavimo oziroma zgradimo in na kak način se bo plemenitila, pa prihodnjič.
