ČEMAŽ
Divji česen na spomladanskem jedilniku
Čemaž je divjerastoča rastlina, ki od marca osveži naše jedilnike; z vonjem in okusom po česnu je odličen dodatek številnim solatam, juham ali namazom.
Odpri galerijo
Čemaž je priljubljena spomladanska divja zelenjava.
Na Gorenjskem ga že nabiramo,« se je oni dan pohvalila prijateljica, poznavalka divjerastočih užitnih rastlin. Namigovala je na čemaž, ki je poleg regrata gotovo najbolj priljubljena divja rastlina, ki jo pri nas nabiramo in uživamo v pomladnem času.
Medtem ko je regrat popularen že desetletja, se zdi, da čemaž doživlja pravi razmah v zadnjih desetih letih. In medtem ko moramo pri regratu paziti predvsem na to, kje ga nabiramo, da ne bomo uživali obilno špricanega s kemičnimi sredstvi, ki se uporabljajo v kmetijstvu, polulanega od psov ali onesnaženega z avtomobilskimi izpuhi, je nevarnost pri čemažu povsem drugačna: zamenjamo ga lahko z nekaterimi strupenimi rastlinami, ki prav tako rastejo v tem času.
Čemaž, ki ga zaradi izrazitega vonja imenujemo tudi divji česen, raste po listnatih gozdovih, zlati hrastovih in bukovih, najdemo ga po vsej Evropi in Aziji. V krajih, kjer so rastišča bogata, bo v prihodnjih dneh in tednih kot preproga prekril cele predele gozdov. Sprva z zelenimi listi, ki imajo močan vonj po česnu, pozneje pa bo še zacvetel s preprostimi, a čudovitimi belimi cvetovi.
Čemaž je čebulnica, tako kot sorodnik česen, iz čebulice požene najprej dva dolga suličasta lista in eno golo steblo. Listje požene v marcu in aprilu, rastlina zraste do 40 centimetrov visoko, v maju in juniju pa na vrhu stebel zacvetijo prelepi, snežno beli zvezdasti cvetovi.
To trajnico lahko uspešno vzgajamo tudi na domačem vrtu, pri čemer je treba paziti, da se nekontrolirano ne razraste.
Ob vsem navdušenju nad rastlino, ki jo poleg imenitnega okusa odlikuje zdravilnost, pa ne pozabimo na opozorila, da jo lahko nevešče oko zamenja za katero od strupenih divjerastočih rastlin, nekatere od njih lahko povzročijo celo smrt. Podobne podolgovate liste imajo šmarnica, čmerika in jesenski podlesek.
Žal se ob vsej previdnosti vsako leto pri nas zastrupi nekaj ljudi, zato ob kakršnih koli težavah po zaužitju nemudoma obiščimo zdravnika. Pa tudi sicer ne pretiravajmo s količino zaužitega čemaža, saj lahko čezmerno uživanje nadraži prebavila.
Pri nabiranju velja previdnost. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Medtem ko je regrat popularen že desetletja, se zdi, da čemaž doživlja pravi razmah v zadnjih desetih letih. In medtem ko moramo pri regratu paziti predvsem na to, kje ga nabiramo, da ne bomo uživali obilno špricanega s kemičnimi sredstvi, ki se uporabljajo v kmetijstvu, polulanega od psov ali onesnaženega z avtomobilskimi izpuhi, je nevarnost pri čemažu povsem drugačna: zamenjamo ga lahko z nekaterimi strupenimi rastlinami, ki prav tako rastejo v tem času.
Čemaž je priljubljena spomladanska divja zelenjava.
Čemaž, ki ga zaradi izrazitega vonja imenujemo tudi divji česen, raste po listnatih gozdovih, zlati hrastovih in bukovih, najdemo ga po vsej Evropi in Aziji. V krajih, kjer so rastišča bogata, bo v prihodnjih dneh in tednih kot preproga prekril cele predele gozdov. Sprva z zelenimi listi, ki imajo močan vonj po česnu, pozneje pa bo še zacvetel s preprostimi, a čudovitimi belimi cvetovi.
Kmalu bo kot preproga prekril cele predele gozdov.
Čemaž je čebulnica, tako kot sorodnik česen, iz čebulice požene najprej dva dolga suličasta lista in eno golo steblo. Listje požene v marcu in aprilu, rastlina zraste do 40 centimetrov visoko, v maju in juniju pa na vrhu stebel zacvetijo prelepi, snežno beli zvezdasti cvetovi.
To trajnico lahko uspešno vzgajamo tudi na domačem vrtu, pri čemer je treba paziti, da se nekontrolirano ne razraste.
Ob vsem navdušenju nad rastlino, ki jo poleg imenitnega okusa odlikuje zdravilnost, pa ne pozabimo na opozorila, da jo lahko nevešče oko zamenja za katero od strupenih divjerastočih rastlin, nekatere od njih lahko povzročijo celo smrt. Podobne podolgovate liste imajo šmarnica, čmerika in jesenski podlesek.
Maja in junija zacvetijo snežno beli zvezdasti cvetovi.
Žal se ob vsej previdnosti vsako leto pri nas zastrupi nekaj ljudi, zato ob kakršnih koli težavah po zaužitju nemudoma obiščimo zdravnika. Pa tudi sicer ne pretiravajmo s količino zaužitega čemaža, saj lahko čezmerno uživanje nadraži prebavila.
