Zupan uči leteti galske peteline

Galski petelini letijo, dobesedno in na smučeh. Smučarski skoki niso najbolj priljubljena športna panoga v Franciji, a galski fantje in dekleta le napredujejo. Pred dvema sezonama je tekmovalce prevzel Matjaž Zupan, nekdanji skakalec, ki ima ekipno srebro z olimpijskih iger leta 1988 v Calgaryju, in v dveh primerih trener slovenskih fantov, vodil pa je tudi Čehe. V Planici se je izkazal njegov varovanec Vincent Descombes Sevoie, Zupan pa je navrgel nekaj skakalnih aktualnosti iz dežele, kjer športno kraljujejo predvsem nogomet, ragbi in rokomet. »Prevzel sem le pet članov in dva mladinca, kakovostno so nazadovali že dve leti. Bilo je nekaj nezadovoljstva pri boljših, predvsem pri Emmanuelu Chedalu. Spet so si želeli tujega trenerja, a menim, da ni bila največja težava v tem, ampak to, da nimajo baze in sistema kot pa mi tukaj. Nekaj ljudi rešuje zadevo, včasih, če se stvari poklopijo, lahko potem dobro izpade, če enemu ali dvema ne gre, potem reprezentance že ni več. Med tekmovalci potem tudi ni notranje konkurence,« za uvod pove Zupan.

»Descombes Sevoie je prišel zelo visoko, na začetku sezone vedno potrebuje nekaj več časa, kar je predvsem povezano s samozaupanjem. Ko pa mu tega uspe dobiti, pa pride do zelo visoke ravni. Letos sem bil že dvakrat kar malce presenečen, da mu je uspelo, ne vedno na tekmah, ampak vseeno je to zelo visoka raven,« pove o najboljšem Francozu, ki je pred petkovo planiško tekmo osvojil peto mesto v kvalifikacijah, na tekmi pa je bil štirinajsti. »Tudi v Willingenu je uradni trening zelo dobro skakal, tam mu je zmanjkala točko in pol, da bi zmagal v kvalifikacijah,« še pove o možu, ki je na SP v Predazzu osvojil 14. mesto na mali skakalnici.

Na TV ni skokov

Zanimiva je zgodba z nekdaj najboljšim Chedalom, ta je po treh tednih zimske sezone dejal, da nima motivacije, da bi se bojeval z novimi materiali, kombinezoni, krajšimi smučmi. Zupan navrže, da je tu bolj težava v glavi kot pa kje drugje. Še ena zanimivost, Francozi še niso zaključili skakalne sezone, konec tedna imajo namreč državno prvenstvo v Chaux-Neuvu. »Infrastruktura jim je v zadnjih petnajstih letih padla, v Courchevelu je 90- in 120-metrska skakalnica, pa v Chaux-Neuvu, ta ni pokrita s plastiko, potem je tu še 75-metrska v Gérardmeru. Je še nekaj manjših skakalnic, a so že precej v letih,« pove slovenski trener. Tudi finančna podpora francoske smučarske zveze šepa, medijsko, če je kakšen odmeven izid, denimo lani državni rekord Descombesa (225 m) ali letošnje peto mesto mešane ekipe na SP v Predazzu, še gre. »Ta je kar naredil dosti velik odmev, načeloma pa tega ni. Težava pri Eurosportu, kjer so skoki, je, ker je plačljiva televizijska postaja, na nacionalni televiziji pa ni skokov,« pove Matjaž Zupan o tej problematiki.

Kako pa kot nekdanji glavni trener, nasledil ga je zdajšnji Goran Janus, gleda na uspehe slovenskih skakalcev? »Super, nimam kaj reči. Sem vesel, da jim je šlo tako in da gredo v pravo smer. Imamo tri tekmovalce, ki so zelo konstantni: Robert Kranjec, Peter Prevc, ki gre po poti navzgor, Jurij Tepeš pa je našel samega sebe, glede na to, da se je po mladinskih uspehih lovil nekaj let. Tudi osebnostno je zelo napredoval. Vse skupaj, uspelo jim je najti dober ritem za dobro ekipo, tako trenersko kot tekmovalsko, in jim uspeva. Lepo vidimo, da sistem deluje; če delu A-ekipe ne gre, pride nekdo iz ekipe B ali iz mladincev. To je še ena dodana vrednost,« meni Zupan, ki ima s Francozi še pogodbo do olimpijskih iger v Sočiju. »Moji cilji so bili morda še malce previsoki za njihove razmere. Namreč postaviti ekipo, a s štirimi, petimi člani je to težko. Moramo delati več kot dobro, da se nam kaj poklopi. Vseeno pa računam, da bi bil v Sočiju z dvema do tremi tekmovalci. Če bo sreča, mogoče celo z ekipo,« zaključi Matjaž Zupan.