Žan Košir je kot Kasai, Massi in Tina v eni osebi

Tini Maze in Petru Prevcu v finišu ni uspelo osvojiti velikih kristalnih globusov za skupno zmago v svetovnem pokalu, zato pa je Žan Košir na deski popeglal vso konkurenco in domov prinesel kar tri kristalne globuse. Velikega za skupno zmago ter dva mala za največji zbir točk v paralelnem veleslalomu in slalomu. Dvakratni imetnik olimpijskega odličja iz Sočija je včeraj pri svojem pokrovitelju Petrolu še enkrat obrnil pogled na veličastno sezono, pogledal tudi v prihodnost, šampionu iz Pristave pri Tržiču, ki bo naslednjo soboto dopolnil 31 let, pa bo slovenski bencinski velikan pokroviteljsko zvest vse do leta 2018, ko bo v Južni Koreji nov olimpijski praznik.

Koširja so tudi včeraj ozaljšale tri kristalne gmote, sočijski uspehi v lanski sezoni so bili zanj odskočna deska za letošnji triumf. »Letošnja sezona mi je bila bolj izziv kot kakšno mučenje. Na koncu sem užival na tekmovanjih. Upam, da bo naslednja zima s psihološkega vidika bolj preprosta. Ključ je v tem, da sem povečal količino počitka in zmanjšal snežni del. Torej poudarek je bil na kakovosti, ne na količini. Na starostnem števcu je namreč vse več let, telo ni več tako mlado. Imam sistem kot skakalec Noriaki Kasai, počivam in tekmujem,« je pripomnil Žan, ki je na SP v Kreischbergu s srebrom v veleslalomu osvojil svoje prvo odličje na svetovnih prvenstvih. »Težko menjam ljudi v svoji ekipi, želim si, da ni okoli mene nobene moteče prvine,« je potrdil delovne smernice za naprej, kjer je pri zagotovitvi razmer, predvsem tistih snežnih za vadbo, veliko pomagal reprezentančni trener Peter Kotnik. »V bistvu je stvar takšna. Če pogledate ekipo aMaze s Tino Maze in Andreo Massijem, je pri meni tako, da sem v ekipi tako Massi kot Mazejeva. Stvari hočem sam voditi, saj sem malce nazaupljiv. Drugi so mi v pomoč, je pa ekipa iz leta v leto vse večja.«

Deskarski as razmišlja o zamenjavi opremljevalca. »To bo največja novost, za kar je zelo veliko možnosti. Že od nekdaj je moja osebna želja, da bi sodeloval s slovenskim Elanom. V naslednjih tednih bom dobil nove deske in potem naj bi se vse tudi uresničilo,« pravi srebrni in bronasti olimpijec. Aprila in maja bo še prosto deskal, nato bo na ledeniku obujal tehnične prvine in testiral deske. »Poleti se moram odmakniti, da dobim svežino,« je grški dopust že napovedal Žan. »Tam je ravno malce eksotike, da ni klasična hrvaška obala,« pravi. Košir se je po svoji sezoni s pomočjo naših biatloncev preizkusil tudi v streljanju. Jakov Fak je na facebooku celo zapisal: »Nov član v ekipi, tarče padajo. Žan Košir strelja ničle.«

Šokirani šampion

Deskarju, ki je v pretekli zimi tako prevladoval, bi morale po vsej normalni mišljenjski logiki seveda pripasti nagrade. A kristal se ni pretopil v denar, tako je nov pravilnik na papir zlil odbor za deskanje na snegu, katerega predsednik je Samo Štante. »Nič ne bo od nagrad. Tako so se odločili pred sezono; nekako sta njihova strokovnost in znanje, kako težko je vse to doseči, ocenila, da je to pač nepomemben dosežek. Zmagovati vso sezono, vseskozi biti v vrhu je zame novo poglavje. Če bi bilo to tako preprosto, zakaj pa sem čakal petnajst let, da mi je to uspelo? Očitno menijo, da to ni dovolj velik dosežek. Toda ali kaj več od tega sploh lahko dosežeš? Pri tem je treba upoštevati stalnost pri rezultatih in da je to tisti res najvišji cilj zimskih športnikov. Vprašanje za njih je, zakaj so se strokovno odločili, da dosežek ni vrednoten, če je njihova vizija takšna, da smo tekmovalci uspešni. Potem morajo naše delo tudi ceniti. Bil sem šokiran, da je odbor zaradi prejšnjega spora z nagradami sprejel takšen sklep, da ne bo več dajal nagrad. Če je to zanje vedno rešitev, je zame osebno nestrokovna odločitev. Niso pokazali tega, da bi bili sposobni voditi panogo, a naj mi še naprej pustijo svobodo, kot mi jo že. Vsak naj se vpraša, ali lahko doseže še kaj več od tega, kar sem sam. Tudi naša delovna doba je omejena, v tem času moramo nekaj zaslužiti. Tako pač je,« je Žan Košir zadel srž težav. »Dobil pa sem nagrado za srebro na svetovnem prvenstvu. V pravilniku odbora je ostala predpisana nagrada za SP in tudi država bo nekaj prispevala,« je dopolnil, znesek državne nagrade je približno šest tisoč evrov. Olimpijski medaljist bi lahko dobil tudi kaj iz sklada za vrhunske športnike, od Smučarske zveze Slovenije za naslednjo sezono ne pričakuje več sredstev. »Če dobim še enega osebnega pokrovitelja, bo ves denar šel v namen treningov, in bo zadeva dokaj poenostavljena,« je dodal Žan Košir, ki končuje študij informacijskih sistemov na fakulteti za organizacijske vede v Kranju. »Prijavil sem temo za diplomo, skozi njo bom prenovil svojo spletno stran, spletno trgovino. Da bo bolj ažurna, sodobna, facebook je namreč postal tako preprost medij, da smo malce zapostavili spletno stran. Želim si tudi, da bi bolj pogosto pisal blog,» je sklenil deskarski šampion.