Velikanka skozi čas

1969 – Krstna prireditev s štirimi svetovnimi rekordi: 156 m – B. Wirkola (Norveška) in J. Raška (ČSSR); 160 m – B. Wirkola; 164 m – J. Raška; 165 – M. Wolf (NDR).

1972 – Naslov svetovnega prvaka na I. SP v smučarskih poletih je osvojil Walter Steiner (Švica).

1974 – Walter Steiner je izenačil svetovni rekord 169 m Heinza Wosipiva (NDR) iz Oberstdorfa leta 1973.

1979 – Planica je bila že drugič prireditelj SP v poletih; naslov prvaka je osvojil Armin Kogler (Avstrija), Klaus Ostwald (NDR) pa je izenačil svetovni rekord 176 m Tonija Innauerja (Avstrija) iz Oberstdorfa leta 1976.

1985 – Na VIII. SP v poletih je zmagal Matti Nykänen (Finska), ki mu je Američan Mike Holland s poletom na 186 m za nekaj minut prevzel svetovni rekord, Finec (185 m, Oberstdorf 1984) pa je nato postavil še dve rekordni znamki – najprej 187 m in nato še 191 m.

1987 – Planica je prvič gostila polete za svetovni pokal, Poljak Piotr Fijas pa je s 194 m postavil zadnji svetovni rekord v klasičnem (paralelnem) slogu.

1991 – Zmagovalec prvega svetovnega pokala v smučarskih poletih in osvajalec malega kristalnega globusa FIS je postal Švicar Stefan Zünd.

1994 – Na XIII. SP v poletih je Finec Toni Nieminen, olimpijski zmagovalec na veliki skakalnici leta 1992, prvi premagal drugo magično mejo s poletom na 203 m. Svetovni prvak je postal Jaroslav Sakala (Češka), Norvežan Espen Bredesen, olimpijski zmagovalec na normalni skakalnici istega leta v Lillehammerju, pa je rekordno znamko pomaknil na zavidljivih 209 m.

1997 – Na finalu svetovnega pokala je Norvežan Espen Bredesen najprej z 210 m dolgim poletom izboljšal svoj svetovni rekord, ki pa mu ga je nato odvzel rojak Lasse Ottesen z rekordnimi 212 m. Primož Peterka je s 4. mestom prvi dan prireditve in 2. mestom naslednji dan osvojil svoj prvi veliki kristalni globus FIS za skupno zmago v svetovnem pokalu. Obenem je prejel še mali kristalni globus kot najboljši v posebnem točkovanju poletov.

1999 – Dvakratni zmagovalec svetovnega pokala Martin Schmitt (Nemčija) z 214,5 m dolgim poletom in Tommy Ingebrigtsen (Norveška), svetovni prvak na veliki skakalnici leta 1995 v Thunder Bayu (Kanada), z 219,5 m sta ponovno znatno pomaknila naprej največje dosežke skakalcev dotlej.

2000 – Rekordni daljavi na finalu svetovnega pokala sta tokrat dosegla Avstrijca, najprej skoraj povsem neznani Thomas Hörl (224,5 m), nato pa še njegov veliko bolj znani rojak, svetovni prvak v poletih leta 1996 Andreas Goldberger (225). Primož Peterka je slovenski rekord pomaknil na zavidljivih 212 m.

2002 – Premočan veter je odpihnil tekmovanje posameznikov, slovenski ljubitelji Planice in poletov pa so se veselili izjemnega dosežka Roberta Kranjca, ki je najboljšo slovensko znamko v poletih pomaknil na 222,5 m.

2003 – Matti Hautamäki (Finska) v Planici po ekipnem zmagoslavju svojega moštva ni požel le še dveh posamičnih zmag, ampak je rekordno znamko najprej pomaknil na 227,5 m in 228,5 m, v tretjem koraku pa do fantastičnih 231 m.

2004 – Planica je gostila že XVIII. SP v poletih in tokrat za šampiona okronala Roarja Ljøkelsøya (Norveška), ki je s kolegi Norveški priskakal zgodovinski prvi ekipni naslov svetovnega prvaka v poletih.

2005 – S kar tremi svetovnimi rekordi je planiška velikanka bratov Gorišek izčrpala svoje zmogljivosti: z 234,5 m je niz začel Bjørn Romøren (Norveška), nadaljeval Finec Hautamäki (235,5), Norvežan pa ga je končal z doslej najdaljšim poletom v Planici – 239 m. Finec Janne Ahonen je pri 240 m padel.

2010 – Simon Ammann je na XXI. SP v poletih, Planica je šampionat gostila že šestič, postal svetovni prvak v tej posebni disciplini skokov, povrhu pa je dosegel drugo daljavo vseh časov planiške letalnice bratov Gorišek (236,5 m).

2012 – Robert Kranjec, svetovni prvak v poletih na XXII. SP v Vikersundu leta 2012, je dosegel prvo slovensko zmago na poletih za svetovni pokal v Planici, s katero je v svoj prid odločil tudi boj za mali kristalni globus FIS v skupni razvrstitvi v tej disciplini za sezono 2011/2012. S poletoma na 227,5 m in 231 m je obenem dosegel najdaljša slovenska poleta v Planici doslej.