V športu ni čejev, ko je konec, je konec

Primož Peterka se lahko kot edini slovenski smučarski skakalec pohvali z dvema velikima kristalnima globusoma, ki si ju je izbojeval v sezonah 1996/97 in 1997/98. Od leta 2011 je pomočnik glavnega trenerja ženske skakalne vrste. Moravški orel prav danes praznuje 38. rojstni dan.

Kako ste zadovoljni z izkupičkom skakalk na posamični tekmi, na kateri ste bili po zaslugi petouvrščene Eme Klinec znova blizu in hkrati daleč od želene pike na i?

»Lepše se ne bi dalo povedati. Če pa se ozremo nazaj na celotno sezono, dosti več – realno gledano – tudi ni bilo za pričakovati. Po tihem smo si seveda želeli kolajno.«

Veliko je bilo govora o Eminih težavah pri doskoku v uvodni seriji, brez katerih bi bila skoraj zagotovo med najboljšo trojico.

»Če bi Maja Vtič pred tremi leti v Sočiju naredila lepši telemark, bi imela zdaj olimpijsko kolajno. Zato ponavljam, da v športu ni čejev. Ko je enkrat konec, je konec. Imam pa počasi že dovolj tega, da smo tolikokrat tako blizu, a tako daleč od odličja. Vsi vemo, kaj šteje na tako velikih tekmovanjih.«

Kako ocenjujete nastope preostalih Slovenk?

»Nika Križnar (13.) je pozitivno presenečenje prvenstva in glede na mladost (16 let) velik potencial, Maja Vtič (17.) in Špela Rogelj (22.) pa – kaj naj rečem – negativni. Sposobni sta bistveno več.«

Kakšno je sicer stanje z ženskimi skoki pri nas?

»Šport je v vzponu, deklet je čedalje več. V ozadju vidim kar nekaj nadarjenih deklet, pred katerimi bi bila lahko še zelo svetla prihodnost. Drugače je zame Ema tista, ki bi bila sposobna v boju za veliki kristalni globus premagati japonsko zvezdnico Saro Takanaši. Upam, da se bodo odgovorni odločili pravilno, kako in s kom naprej.«

Kaj ste hoteli povedati s tem?

»Moram reči, da rad delam s temi dekleti in rad bi v tej zgodbi tudi ostal. Vendar moja prihodnost še ni dorečena. Že šest let sem zraven, verjamem, da se kdaj zgodi zasičenost. Zato se bo treba usesti za mizo in pogovoriti – demokratično.«

Kako ste videli moško tekmo, ki se ni razpletla po slovenskem okusu?

»Treba je vedeti, da je šlo za manjšo skakalnico, poleg tega je profil zastarel. Že takrat je bila čudna, ko sem še sam skakal. Glede na to, kako so se vse druge naprave po svetu spremenile, kako se je spremenila oprema, kako način skakanja... Zato verjamem, da se je marsikomu težko prilagoditi in tekmovati.«

V skokih ste dali marsikaj skozi, zato verjetno razumete, kaj se v tej sezoni dogaja s Petrom Prevcem?

»Če na uvodni tekmi v Kuusamu ne bi padel, bi zanesljivo zmagal, kar potrjuje, da je sezono pričakal vrhunsko pripravljen. Tisti padec je zagotovo pustil določene posledice in se po mojem pozna še zdaj. Četudi se trudiš, da bi ga izbrisal iz spomina, imaš nekje zadaj črvička, ki ves čas gloda. Ni preprosto, govorim iz lastnih izkušenj. Vrh je zdaj tako zgoščen, da si hitro petnajsti, če nisi stoodstoten.«

Kaj pa Domen Prevc?

»Me sploh ne preseneča. Že v prejšnji sezoni je nakazal, da bo treba resno računati z njim. Je ekstremist; danes lahko zmaga, jutri pa pristane na 35. mestu.«

Se vaši otroci še ukvarjajo s športom?

»Da, Maj trenira nogomet, hčerki Gaja in Stela pa smučarske skoke. Zlasti starejša izjemno rada hodi na treninge.«

Ali jima daste kakšen nasvet?

»Ne, samo spodbudo. Za nasvete imata svoje trenerje. Nočem se vtikati v njihovo delo.«