Tudi za lopato prime

PLANICA – Zadnjič se je zapeljal po naletni smučini, odskočil in pristal kot reprezentant pri 180 metrih. »Zgodilo se je v Planici na velikanki, takrat je imel rekord Finec Matti Nykänen, 191 metrov,« pove Aljoša Dolhar: »No, to je bil pravzaprav zadnji polet na smučeh. Pomladi sem bil še na pripravah reprezentance in še nekajkrat skočil, potem pa sem doživel nesrečo z motorjem in se zato odločil, da preneham tekmovati. Imel sem 19 let. Danes mi je prekleto žal, da sem pretiraval na motociklu. Kaj češ, tako se mi je zasukalo življenje.«

Ratečan je skakalne smuči postavil v kot, čelado obesil na klin, a da bi se odpovedal skakalnemu športu, mu srce, ki je oboževalo letenje, ni dalo. Že naslednje leto se je odpravil od doma v dolino pod Poncami in poprijel za prvo lopato, ki so mu jo potisnili v roke stari mački organiziranja planiških prireditev. Začel je kot klubski sodnik za skoke, nato je postal tehnični delegat na tekmovanjih v Sloveniji. Smučarska zveza Slovenije ga je nato mednarodni zvezi FIS predlagala za tehničnega delegata FIS na tekmah pod njenim okriljem.

Pozna formo skakalcev

»Kot tehnični delegat, na kratko mu rečemo v vseh jezikih kar TD, si predstavnik mednarodne zveze na tekmi. Z organizatorjem poskrbiš, da tekmovanje poteka po pravilih. Na prvem mestu je varnost, sledi ferplej. Si član žirije, ki odloča o poteku tekme, predvsem je poudarek na varnosti. Tekmovalno žirijo sestavljajo TD, njegov pomočnik, rečemo mu TDA, ki ga ravno tako postavi FIS, in vodja tekmovanja, ki ga postavi organizator.« Plastično si predstavljamo delo TD recimo na primeru Planice. »Tehnični delegat izve za tekmo, ki mu bo predana že jeseni. Pravočasno mora stopiti v stik z organizatorji, najpozneje mesec pred prvim skokom. Seznanjen mora biti s pripravo skakalnice, vse mora biti v časovnem planu, ki je obvezujoč. Vsak teden se izmenja informacije, tudi slikovne. Če meniš, da ne bodo kos nalogi, predlagaš spremembe. Na tekmo se odpraviš vsaj dan pred prvim poizkusnim skokom. Jaz sem raje še dan prej na prizorišču, da si ga v miru ogledam, naslednje jutro pa z organizatorji izmerimo skakalnico, preverimo, ali je skladna s FIS-certifikatom. Če izmere odstopajo, je treba sprejeti ukrepe o morebitnem odpravljanju pomanjkljivosti.«

Pri neizkušenih organizatorjih je treba prijeti tudi za lopato, da pomagaš urediti skakalnico. TD je hkrati prvi nadzornik sodnikov, ki jih delegira FIS. Med serijami lahko opozori sodnike na neenotnost, ne sme pa vplivati na oceno. »Med tekmo je glavna naloga TD uskladitev višine naleta ter aktivnosti, ki jih mora organizator postoriti takoj, da je tekma varna, poštena in privlačna. Če ni smole z vremenom ali se odločiš za napačen nalet, je vse varno in fer, ni pa tekma privlačna, ker so skoki prekratki. TD kot predsednik žirije je med tekmo na sodniškem stolpu, njegov asistent pa na trenerski tribuni. TD mora poznati vse skakalce, njihovo formo. Če veš, da je nekdo letalec, ga tako tudi obravnavaš.«

Kup dodatnega dela

Nato se začenjajo trije dnevi, polni dela. »Poizkusni skoki in kvalifikacije so kot prava tekma. Pri poletih je danes tako, da se tudi preizkus letalnice odvija po enakih pravilih kot tekma. Nekaj ur pred tekmo mora biti TD na napravi. Vendar ni delo TD samo izvedba tekme, treba je pregledati in opraviti korekture, če je recimo slabo pripravljena namestitev za skakalce in tehnično osebje ob skakalnici, dostop na skakalnico, treba je pregledati ustreznost namestitev ter transporta na tekmovališče, načrt evakuacije poškodovanega tekmovalca z naprave ter ustreznost transporta do prve zdravstvene ustanove.

Asistent TD je ves čas tekme v stiku s trenerji, nekakšen strelovod. Trenerji poskušajo vplivati na žirijo, na zvišanje ali znižanje zaletišča. Zato mora TDA avtonomno presoditi, katere informacije posreduje po radijski zvezi žiriji v odločanje. Predlogi lahko vplivajo na spremembo poteka tekmovanja.« Ko je konec tekmovanja, je treba preveriti rezultate, ko jih potrdita tehnični delegat in vodja tekmovanja s podpisom, postanejo uradni. »Dokler jih ne podpiše TD, ni razglasitve,« razloži Dolhar. Če je naslednji dan druga tekma, se je treba z organizatorji dogovoriti še za časovnico.

Alfa in omega vseh skakalnih tekem, vsaj tako se zdi laičnemu spremljevalcu dogajanja, je Walter Hofer. »Kar se tiče tekme in postavitve naleta, sta TD in žirija popolnoma avtonomna,« pove Dolhar in nato razloži nekaj zakulisja: »Seveda je med nami komunikacija ter tudi kakšen predlog, ki pa ga žirija lahko upošteva ali pa tudi ne, ob tem pa ni nobene slabe volje. Hofer v delu žirije nastopi takrat, ko se spremeni urnik tekmovanja. On je povezan s televizijo in ve, do kdaj so na voljo satelitske zveze, do kdaj je moč izvesti tekmovanje, zato je pred potrditvijo spremembe urnika potrebno njegovo soglasje. Pravila za delo osebja FIS na tekmah so postavljena pregledno in vsak ve, kaj kdo dela. Od prvega do zadnjega.«