Triglavski narodni park: biatlonski raj ali Disneyland?

Si lahko zamislite, da bi v ameriškem nacionalnem parku Yellowstone zgradili stadion za bejzbol? V slovenskem narodnem parku streljajo, a ne na živali, temveč biatlonske tarče. Smučarsko zvezo Slovenije pa lahko zaradi Triglavskega narodnega parka, v njem stoji središče za biatlon na Pokljuki oziroma Rudnem polju, tudi boli glava.

Birokratsko so v nekaj stavkih dejstva naslednja. Agencija Republike Slovenije za okolje je zavrnila vlogo SZS za izdajo naravovarstvenega soglasja za povečani vodni zbiralnik; ta služi za umetno zasneževanje, vemo pa, da je na Rudnem polju vsako leto tekma za svetovni pokal, kjer potrebujejo tudi umetne snežinke. Smučarska zveza mora zdaj povečani zbiralnik na 4400 kubičnih metrov zasuti na dovoljeno velikost s prostornino 1400 kubičnih metrov vode. Gradbena inšpekcija pa je naši panožni zimski zvezi naložila plačilo kazni 40.000 evrov, ker vodnega zajetja ni zmanjšala do konca septembra. Zveza je naslovila prošnjo za odlog plačila in tudi odlog zasutja bazena, razmišlja o obnovi postopka in odpravi inšpekcijskih odločb po nadzorstveni pravici. Zasip akumulacijskega bazena pa mora biti pod določenimi pogoji. Šteje le zemlja s Pokljuke, delati ne smejo od 1. oktobra do 10. julija 2015, ker pa smo v narodnem parku, morajo paziti tudi na dvoživke. SZS tudi grozi, da bo morala vrniti 6,5 milijona evrov evropskega denarja za projekt središča za biatlon; ta je bil sicer ocenjen na vrednost deset milijonov evrov. Smučarska zveza namreč med pripravo projekta ni izvedla obvezne presoje vplivov na okolje. Da vrednih novcev ne bi vrnila, to presojo potrebuje zdaj, na ministrstvu za okolje in prostor pa jo še pripravljajo.

Sneg le lepa kulisa

Vodja biatlonske panoge na SZS je Tomaž Šušteršič, sicer tudi direktor organizacijskega odbora zdaj ogrožene tekme za svetovni pokal na Pokljuki. »To dejstvo neizmerno obžalujemo, ker če bi bilo to stališče dokončno, bi to v resnici najverjetneje pomenilo konec tekem za svetovni pokal, vsaj na Pokljuki. Srčno upam in si želim, da obstaja še kakšna možnost, da to resnično še ni dokončna odločitev,« obžaluje Šušteršič. Pa bodimo malce ironični: tekma svetovnega pokala na Pokljuki v dvanajstem mesecu bo, če bo nebo darovalo zadosti resničnega snega. »V naslednjih treh letih, vključno z letošnjim, je tekma tri termine zapovrstjo v decembru. Vemo, da je Pokljuka resda tudi radodarna s snegom, največkrat pa tudi ne prav posebno. Naravnega snega, ki zapade, je lahko toliko, da je to lepa kulisa, ponavadi pa snežne padavine niso tako obilne, da bi omogočale izvedbo tekem. Lahko kakšno zimo, praviloma pa, vsaj večletno povprečje tako kaže, ni tako. In zakaj je še pomembno, da je Pokljuka relativno zgodaj zasnežena? Zaradi priprav slovenske reprezentance pred začetkom sezone. Če so temperature ugodne, in to največkrat so, potem je tudi možna izdelava umetnega snega. Če temperature ne gredo na roko in če nimamo naravnih padavin, je Pokljuka lahko do božiča ali celo do novega leta popolnoma gola. Takrat kaj veliko ne moremo narediti. Imeli smo tudi obdobja, ko je bila Pokljuka novembra že zelo bela, tudi po 30 centimetrov snega je bilo, pa so odjuge do sredine decembra ta sneg tako rekoč popolnoma pobrale. Mi kot organizatorji tekme svetovnega pokala pa moramo imeti vsaj minimalno garancijo. V primerljivih centrih po svetu, zadnji primer je nemški Oberhof, imajo akumulacijo s približno 25.000 kubičnimi metri vode. To je lahko resnična garancija, s 5000 kubiki je polgarancija, začetna osnova. Akumulacija 1400 kubikov pa je za to, da rečemo, da jo imamo, in za popolnoma nič drugega,« je še ocenil zajetje, ki je s povečavo premoglo približno pet tisoč kubičnih metrov vodne tekočine.

V naravi torej je vse loterija, lahko sneži, lahko ne, zaradi rudnopoljskega vodnega zbiralnika pa se verjetno obeta še pravi tornado. Tekma za svetovni pokal je tudi denarni vir za biatlonsko življenje. Šušteršič je še dodal, da imajo slovenski biatlonci in biatlonke novembra, do prvih tekem svetovnega pokala, v programu vadbo na (umetno) zasneženi Pokljuki, lani so šli sicer na sneg v Skandinavijo, a domači trening je zanje imperativ.

Park ohraniti
 za naslednike

V okoljevarstveni organizaciji Alpe-Adria Green so kot varuhi nature z odločitvijo okoljske agencije RS seveda zadovoljni. »V tej zadevi smo se za takšno odločitev prizadevali že pet let, objekt je bil zgrajen v nasprotju z zakonodajo, kršil je Naturo 2000 in tudi druge evropske direktive. Če smo Slovenci tam postavili park, naj ga tudi ohranimo za prihodnje rodove. Ne pa, da se uničuje pokrajina, enkrat na eni strani, pa tudi na drugi, tretjič pa bomo ostali brez parka ali pa bomo imeli Disneyland,« je bil kratek in slikovit Vojko Bernard, predsednik zelenega Alpe-Jadrana. Okoljevarstvenike je posebno zmotilo, da je SZS povečan bazen utemeljila s potrebo po vodi za napajanje živine in gašenje. Na območju narodnega parka pa je sicer, z izjemo zbiralnikov za napajanje živine, prepovedana gradnja drugih vodnih zbirov, torej tudi gasiti se ne da s pokljuško vodo.