Zime in snega ni več, ostale pa so smučarske težave. Odbor in zbor alpskih disciplin namreč še vedno nima novega predsednika. Pritožba na glasovanje je s položaja snedla Dušana Goriška, izvolili so ga na januarski skupščini Smučarske zveze Slovenije, nadaljnji poskusi pa so bili kot metanje bumeranga v avstralski puščavi. Problem se je vedno vrnil k izvirnemu grešniku.
Danes naj bi alpski klubi izvolili predsednika zbora, kandidati za položaj so Dušan Gorišek (SK Radovljica), Bojan Špik (SK Alpetour, Škofja Loka) in Jože Bizjak (Sport klub Dol, Ajdovščina). Kaj menijo pred alpskim dnevom D? »Predvsem upam, da se bodo klubi odločili v dobro slovenske smučarije, s tem namenom sem tudi vstopil v ta cirkus, vrtiljak. Razdeljenost v smučariji je velika, večja, kot sem jo pred tem mogel spoznati. Kdor koli bo zmagal, mu pot ne bo posejana z rožicami, temveč bo trnova,« je opomnil Dušan Gorišek. »Ne želim, da gre alpsko smučanje še nižje, kot je. Če gre še nižje, to pomeni že čisto razsulo. Na zvezi se vse preveč jemlje z levo roko, to pa je resen posel, tu se ne moremo šaliti. Tako, kot je šlo, ne gre več. Ni rečeno, da bodo prijemi, ki bodo, prijetni, veliko bo užaljenih, prizadetih, a nekaj je treba narediti,« je položaj opisal Gorišek.
Čeprav so Bojanu Špiku mnogi očitali, da smučarske hiše ne bo pretresel od stropa do tal, je sam to zanikal. »Ta nalepka je bila meni prilepljena, vsekakor je treba določene stvari spremeniti. Na primer glede trenerskega kadra imamo predvidene spremembe predvsem pri moških, o imenih pa ta trenutek ne morem govoriti.« Špik je spregovoril tudi o (ne)primernosti treh kandidatov za predsednika zbora. »V programskih spremembah ni veliko razlik med kandidati. So pa razlike v tem, katere ljudi dati na katera mesta. Predvsem pa pomeni težavo skupina ljudi, ki so pravzaprav pobudniki kandidature Dušana Goriška, za katere pa menimo, da na neki način za skupnimi interesi stremijo k osebnim, kar pa se nam ne zdi kredibilno in korektno.« Tretji kandidat Jože Bizjak pa meni: »Radikalnih sprememb pri nas, kolikor se spoznam na smučarijo, ni mogoče izvesti. V programu sem zapisal, da kar je dobrega, je treba obdržati, kar je slabega, pa je treba nemudoma zavreči. Imamo tudi bistveno premalo časa, da bi to izvedli. V naslednjih korakih, ko bodo oblikovane strokovne ekipe in reprezentance, pa je treba začeti z abecedo, ki bi pripeljala do višje organiziranosti in boljših rezultatov. Glede na to, kar se je dogajalo na zadnji skupščini in potem, ko so me ponovno prepričali o kandidaturi, da se namreč ta naelektrenost zniža, menim, da bom k temu prispeval kot tretji kandidat.«
Nepojmljivo, groza
Brez dlake na jeziku je starosta slovenskega smučanja Tone Vogrinec, ki je s kandidati pokadil pipo miru in jih poskušal spraviti na isti, smučarski imenovalec. »Menim, da so te volitve ena velika neumnost, in ne morem napovedati, kaj se bo zgodilo. To, da se funkcionarji med seboj prepirajo, kdo bo prevzel kakšno funkcijo, je nepojmljivo, preprosto groza. V principu povsod manjka ljudi, ki so pripravljeni delati, tukaj pa se prepirajo, kdo bo kaj delal. Vsa stvar pa je najmanj pet mesecev prepozna. Pomembni so ljudje, ki to profesionalno opravljajo na smučarski zvezi, in teh za zdaj še ni. Dokler ni alpskega odbora, tudi teh ne more biti. Ljudje, ki so v alpskem odboru, so popolnoma nepomembni. Pomembna je profesionalna struktura, ki pa zamuja nekaj mesecev.» Kaj pa bi vi konkretno naredili, da bi presekali gordijski vozel? »To je v tem trenutku nemogoče, o tem bi se moralo razmišljati prej. Najbolj pomembna leta so namreč vedno tista po olimpijskih igrah, takrat se delajo programi za naslednje štiriletno obdobje. Preden poteče eno takšno obdobje, že pred olimpijskimi igrami, je treba razmišljati o tem, kaj te čaka v prihodnjih štirih letih in stvari pripraviti, ne pa da se aprila pogovarjajo o tem, ko bi že morali biti vsi programi zapolnjeni, trenerji imenovani, smučišča rezervirana, postavljen pool, kontaktirani sponzorji itn. To je na žalost vse prepozno,« je bil neposreden Tone Vogrinec.