Po tekmah za svetovni pokal v telemark sprintu v Hintertuxu ter v Bad Hindelangu/Oberjochu se je šestdeseterica najboljših tekmovalk in tekmovalcev preselila v Slovenijo, prvič v Zimsko-letni turistični center Golte nad Mozirjem. Dveh tekem za svetovni pokal v telemark sprintu se je 21. in 22. januarja udeležilo 60 smučarjev, ki v letošnji sezoni nabirajo točke Fis za svetovni pokal. Odlično organizirani tekmi s štirimi dirkami so prvič skupaj pripravili organizatorji, Smučarska zveza Slovenije, SC Golte ter Ski team Tovornik Slovenj Gradec. V torek so bile vremenske razmere izjemno dobre, v sredo pa je tekmo krojila megla, ki je občasno zelo motila tekmovalce. Na progi Medvedjak so ženske in moški opravili veleslalom s kombinacijo terenskega skoka in vožnje v bovlo ter sprintom na razgibanem tekaškem poligonu pri hotelu. Smučišče, organizacijo prireditve, varnost in bivanje ekip je zelo pozitivno ocenila Andreja Jovan, koordinatorica Fisa svetovnega pokala v telemarku: »Lahko rečem, da so nam na Golteh ponudili konkurenčne razmere tako za izvedbo tekem kot tudi bivalni standard. Smučarski center bi lahko znova konkuriral za tako elitno prireditev evropskega oziroma svetovnega ranga. Ja, večinoma smo bili zelo zadovoljni!« Naši tekmovalci so iz tekme v tekmo izboljševali dosežke, vendar so jim še višje uvrstitve preprečevali najboljši »skandinavski« smučarji v telemarku iz Francije, Švice, Nemčije, Finske ter Norveške. »Na zahtevnem smučišču se nekako nisem znašel, ponekod je bilo preveč ledene podlage,« je dejal naš reprezentant Sašo Aleš. Nekoliko bolj zadovoljen z uvrstitvami je bil njegov brat Jure Aleš, ki je svoje dosežke na Golteh označil kot pot proti uvrstitvam v deseterico. Najboljši med slovensko trojico je bil v vseh štirih bitkah Rok Šmejic, ki je med 45 sotekmovalci SP dosegel 14. in nato še zelo dobro 13. mesto. Medtem ko so tuje smučarje v tekaški areni glasno priganjali »dajmo, dajmo, go, go« njihovi trenerji, je že kar ganljivo vihtela slovensko zastavo in z ljubečim glasom zasoplo spodbujala mama Aleš.
Najboljše na tekmah na Golteh so bile Švicarka Amelija Reymond, Norvežanka Mathilde Ilebrekke, Francozinja Argeline Tan Bouquet ter Norvežanka Ida Gresaker. V moški konkurenci so bili na vrhu Nemec Tobias Müller, Francoz Bastien Dayer ter Norvežan Sondre Kristenstuen, za petami jim je bil na obeh tekmah Francoz Philippe Lau. Kot je dejal eden od tujih trenerjev, so rezultati slovenskih reprezentantov primerljivi s številnimi tujimi tekmovalci v SP, ki imajo daljšo tradicijo in boljše materialne razmere. Zadovoljni s tekmovanjem in gostoljubjem na Golteh so bili tudi trije Američani, smučarka Madi Mckinstry ter smučarja Chris Henery in Cory Snyder.
Uspešne organizacije je bil ob koncu vesel tudi direktor ZLTC Golte Ernest Kovač, ki nam je dejal, da so ob sodelovanju z dvema izkušenima partnerjema, SZS in Ski Team Dvornik, dostojno izvedli že prvo prireditev tako velikega formata, v prihodnje pa bi bilo lahko le še boljše.
Vnovično odkritje telemarka
V 70. letih se je tehnika telemark znova pojavila v ZDA, ker so se mnogi ljubitelji že naveličali stilizirane alpske tehnike, zato so iznašli novo obliko sprostitve v deskanju in ponovno rojstvo romantičnega telemarka. Zadeva se je hitro razširila v Kanado, Skandinavijo, pozneje pa še v Švico, Francijo, Avstrijo, Nemčijo, Italijo ter tudi Slovenijo. Tehnika telemark je v zadnjih dveh desetletjih močno napredovala, še zlasti z uporabo nove tehnologije ter novih materialov za opremo. Bistveni značilnosti, prosta peta in osnovni zavoj s poklekom, sta ostali nespremenjeni tudi v 21. stoletju. Izpopolnjena tehnika smučanja v kombinaciji s sodobno opremo daje telemarku možnost hitrega vijuganja, akrobatskih skokov, smučati je mogoče na vseh terenih in kombinirati tek ter elemente turnega smučanja. Da je telemark v nasprotju z alpskim slogom smučanja bolj idiličen, romantičen, so pred kratkim na Golteh zatrjevali tudi naši trije mladi predstavniki tega nostalgičnega sloga, ki pa v tekmovalnem smislu le ni samo »snežna pravljica«.
Telemarkov zavoj Telemark smučanje je izraz za smučanje, v katerem smučar oziroma smučarka uporablja tako imenovani telemarkov zavoj, ki ga je prvi uporabljal Norvežan Sondre Norheim iz norveške pokrajine Telemark, nedaleč od norveškega glavnega mesta Osla. Za smučarsko javnost velja Norheim za pionirja smučanja, ki ga stroka imenuje tehnika smučanja proste pete. Podobno je alpskemu smučanju, le da je smučarski čevelj pripet le pri prstih, podobno kot pri teku na smučeh. Ko smučar naredi zavoj, pri notranji nogi dvigne peto in pokrči, zunanjo pa pokrči kot pri normalnem smučanju. Smuči so v vzporednem položaju. Večji del teže prenaša zunanja noga, mnogo pa je odvisno od snežnih razmer. Telemarkov zavoj se je pojavil na Norveškem leta 1868, ko je Sondre na tekmi smučarskih skokov svoj skok sklenil s pristankom v telemark. Norheimova tehnika je kmalu začela prevladovati v smučanju, v prvem desetletju 20. stoletja so vse prvine smučanja temeljile na tem slogu. |
