Tajno orožje vodovodarja

INNSBRUCK – Anders Jacobsen je na polovici novoletne skakalne turneje na najboljši poti, da ponovi uspeh iz leta 2007, ko je kot debitant že bil najboljši na nemških in avstrijskih skakalnicah. Imenujejo ga tudi leteči vodovodni inštalater. Ko je prišel v elito, je namreč končal inštalatersko vajeništvo, zdaj pa kraljuje po letu dni premora, saj se je naveličal skakanja. Z ženo Brigitte in sinom Isakom se je preselil v družinsko hišo, kjer je lahko uporabil tovrstno znanje.

Znanje ima seveda tudi avstrijska skakalna vrsta z Gregorjem Schlierenzauerjem na čelu. A Norvežan jih je v Oberstdorfu in Garmischu, tam so bili Norvežani odlični tudi ekipno, ugnal v kozji rog. Zato Avstrijci jezno vihajo nosove in za Jacobsenov čudež, v letošnji zimi v svetovnem pokalu pred turnejo še ni bil na stopničkah, okrivljajo njegove čudežne skakalne čevlje, pravijo jim čudežno tajno orožje. Norveški glavni trener, ironija usode, Avstrijec Alexander Stöckl, je to tehnološko igračko prejel od očeta, sicer gradbenega inženirja. Ta je pri oblikovanju skice za prototip uporabil znanje o konstrukcijah in ga tudi izdelal. Poleg Jacobsena v takšnih posebej oblikovanih čevljih skače še en Norvežan, Tom Hilde. Zanimivo, v Garmischu je zmagal Jacobsen, Hilde je bil četrti, mesto pred njim pa rojak Anders Bardal, ki si pri skokih na nogi ne natakne revolucionarnega obuvala. »Vsa naša oprema je v okviru pravil,« ogorčenim rojakom žogico vrača norveški Tirolec. In res, mednarodna smučarska zveza je pritrdila Skandinavcem.

Niso čudotvorna prvina

Čevlji omogočajo boljšo stabilnost v zraku, očitno je tudi zaradi tega Jacobsen v Garmischu s skokom 143 m najboljšega Avstrijca ugnal kar za poldrugih sedem metrov. »To bo ostala naša majhna skrivnost,« o čevljih navrže na novo rojeni 27-letni skakalni as. Stöckl je bil bolj neposreden: »Iskali smo način, kako utrditi zgornji del čevlja, da bi pridobil stabilnost skakalca, ko je ta v zraku. V bistvu je to podaljšek čevljevega jezika, nekaj kot dodaten povoj. Že poleti smo vadili s to obutvijo, na službenem tekmovanju pa smo jo prvič uporabili v Engelbergu. Ti čevlji pa so le pomožno sredstvo in ne čudotvorna prvina.« Švicarsko prizorišče je bilo zadnje dejanje pred novoletnimi skoki, Jacobsen pa je tam zasedel 27. in 25. mesto. Takšno obuvalo torej le ni tako čudežno, ampak je veliko seveda odvisno tudi od skakalca. Če bi najboljši Norvežan, priznava, da po letu dni premora zdaj skače mnogo bolj sproščeno, dobil še dve avstrijski tekmi, bi se v 60-letni zgodovini te turneje izenačil z edinim, ki mu je še uspelo zmagati štirikrat na eni turneji, Nemcu Svenu Hannawaldu.

»Če skakalec tehnično dobro izvede skok, mu čevlji lahko pomagajo pri stabilnosti v zraku. Če pa ne, mu tudi ti ne bodo pomagali,« dodaja glavni norveški trener. Njegov rojak, glavni trener Avstrije Alexander Pointner, je besedno bruhnil svoje dvome, ti čevlji ga prav tako črvičijo. »Nisem še videl teh čevljev, pravijo pa, da gre za neke vrste ščitnika kot tistega za kosti,« ima polno pomislekov. Avstrijci so ponosni na svojo alpsko nrav, v zimskih športih ne marajo izgubljati, a lahko se minimalno tolažijo, da sta jih pri čudežnih čevljih in odlični norveški formi ugnala dva njihova rojaka. Seveda tudi vikinški pogum Skandinavcev v zraku ni od muh.